29. maj 2008 10:17
Upam, darling, da so v tisti silni obmejni gostilni tudi avstrijskim gostom servirali večkrat recikliran riž - ker, če so pa še diskriminirali, potem naj jih pa res nekaj gleda! Ampak, ko malo razmišljam o zadevi....Nekako se mi zdi, da v gostinskih obratih, kjer so na vratih pokazali eno veselje, da smo prišli, ma kaj, kazali znake kot da so samo na nas čakali celo življenje - tam se tudi taki spodrsljaji kot so gobice na pizzi, hecen riž, nekaj, kar se je ponesreči razlilo - da tam se take stvari nekako brez muke rešujejo. Z nasmehom in prijaznostjo gre lažje. Se spomnim eno leto smo v nekem letovišču pili kavo pri eni ženski, ki je bila nazarensko prijazna, kofe pa ni bil nič prida - pa smo se vseeno vračali tja. Ali pa recimo ene bolj kot ne špelunke v Barceloni - kjer se v vrsti čaka na pločniku, da prideš noter - kjer ti natakar daje znake, da je čakal samo tebe in za piko na i te pozdravi še kuhar (A, Slovenci ste, bravo, vi ste se odcepili, nam Kataloncem to ni uspelo, gledam rokomet, a ste vsi Slovenci takoooo visoki - kuhar je metar i žilet....) - čeprav, če dobro premislim, tisto špelunko bi morala sanitarna zapreti... Ali pa kultna firenška Flaconeria, ki nepretrgoma obratuje od 17. stoletja naprej....in ima mebl po mojem še iz začetnih let - tam kuhar prepeva, medtem ko dela in to slišijo gostje. Pa natakarji tudi delujejo tako, kot da opravljajo sanjski poklic na svetu.... Pri nas pa je neredko tako - se pa izboljšuje - da ko vstopiš v jedilnico, je že drama. Natakarica ali natakar z bolečim izrazom prišepata do mize. Gost začne razmišljati, kako je grozno, da sam sedi, medtem ko strežno osebje stoji in ali naj se opraviči natakarici za krčne žile in natakarju za platfus ali pa bi bilo bolje, če bi bil kar tiho. To, da natakar NE prinese jedilnih listov - ker bi bilo treba zaviti do tiste mize pri steni in je ravnokar tam pospravljal, pa ne bi še enkrat - tega raje ne bi omenili. Gost raje posluša, kaj mu natakar razlaga, da danes je na jedilniku. Pri tem ima natakar faco šolarja, ki se ni naučil gradiva in ga je učiteljica kljub temu postavila pred tablo, zdaj pa iz petnih žil vleče informacije za dvojko..... Gost raje ne bi več vprašal. kako z vini stojijo, ker to bo šele kriza...ker, zakaj za vraga bi se tukaj mučili z vinsko karto, ko ti pa strežno in ostalo osebje nemo sporoča, da jih bolj kot to, kako boš ti pojedel, zanima to, če je njihov delodajalec ta mesec vplačal vse prispevke za socialo, da ne bo spet tako, kot prejšnji mesec, ko so v otroškem dispanzerju povedali, da je "zdravstvena kartica prazna"...... Meni se v gostinskem obratu ne da s temi dramami ukvarjati oziroma ne želim tam o tem razmišljati. Raje grem tja, kjer so me veseli. In nekaj takih punktov je. Če pa gostilne ne poznam, pogledam, koliko avtomobilov je parkiranih in koliko je tam italijanskih gostov. Ker tam, kjer jedo Italijani, tam težko mimo udariš. Tja, ker se pa zbirajo gostje iz Avstrije, Nemčije, tja pa raje ne zavijem. Avstrijci in Nemci so čisto okej, ampak njihova kulinarika meni ne potegne.... Se pa strinjam z vanjo v točki, ko govori o pohvali kuharju. Pri nas so kuharji totalno anonimni in le nekaj jih je znanih do točke, da veš, tale je pa glavni kuhar, tale oblikuje jedilnik, tale tako kombinira. Kar je v bistvu znak, da imamo v gostinskih manirah na teh prostorih še veliko rezerve. Vse zasluge dobijo natakarji, pa tudi vse graje letijo na natakarje. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 29. maj 2008 10:21:21