8. mar 2010 19:25
Jaz bi dodala tole: poznamo 2 vrsti skute...
Beljakovine mleka predstavljajo: kazeini, albumini in globulini.
Kazeini koagulirajo (se zgrudijo in izstopijo iz mleka) pri kislem pH-ju in relativno nizki temperaturi (okoli 30'C). Dobimo skuto (A) in tekočino - sirotko (A), v kateri so ostale topne beljakovine, laktoza, minerali... Skuta (A) se imenuje tudi mladi sir in je osnova za sir.
Z nadaljnjim segrevanjem sirotke (A) (ta vsebuje albumine & globuline & laktoo & ...), pri temperaturah blizu vrelišča (okoli 90'C), koagulirajo prej topne beljakovine in dobimo skuto (B), bolj poznano kot: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta, planinska skuta, ricotta. Ta je po teksturi bolj mazava in sladkasta.
Včasih sem rada in kar veliko delala domačo skuto (skuto A
) odkar pa so cene mleka na mlekomatih precej visoke, sem izgubila veselje
. Skuta, domača ali kupljena, je v mojih očeh še vedno "bazična surovina" in kupljena ni bistveno slabša od domače
. Je pa cenejša
Glede maščobe pa tole... Ne vem točno zakaj, a kadar sem skuto pripravljala iz trgovinskega tipiziranekga mleka, je bil izplen v primeru polnomastnega mleka veeeeeeliko boljši kot pri delno posnetem mleku. Ne vem zakaj (?!?!), a takšne so moje izkušnje. Skuta so predvsem beljakovine, tipiziranje mleka pa je uravnavanje maščobe, brez poseganja v vsebnost beljakovin. Kje je trik???
Pa vendar se sprašujem, zakaj tolikšna gonja proti mlečni maščobi v mleku? Tisti, ki so jo sprožili, so naredili nepopravljivo škodo. Če izvzamemo sadje & zelenjavo, koliko je živil, ki na 100 g vsebujejo 3,5 g maščobe? Najprej mleku poberemo vso maščobo, nato pa se sprašujemo, kako bi vnesli lipotopne vitamine.
kafetarca