10. maj 2008 22:54
Matilda je odprla nekaj dilem, s katerimi premeteni trgovci spravljajo kupce v obup.
Storno določenega računa je v knjigovodstvu popolnoma običjana zadeva, ki jo je potrebno le pravilni izpeljati, na kar pa ne vpliva podatek o kupcu. Drugače je le pri pravnih osebah, ki so zavezanci za DDV, v teh popravkih se morata obe stranki na listini podpisati. Za fizično osebo to ne velja. Pri stornaciji je obvezno navajanje računa, ki se popravlja in vsi refernčni podatki ter knjiženje novega prometa, nadomestne prodaja. V postopku menjave je potrebno ponovno prevzeti blago, ki ga je kupec vrnil, ki se tako spet vodi pod zaloge in upam, da ga prodajalec označi, da je poškodvano ali neuporabno. Inšektorja bolj zanima, zakaj se stornirajo računi iz drugega razloga.
Znano je, da gostinci in trgovci posegajo v računalniške evidence tako, da brišejo določene račune, pri določenih računih pa količine, ali pa samo eno postavko. Na tak način zmanjšajo promet.
Če ima prodajalec dokumentacijo npr. za menjavo hlač v višini 30€, mora biti iz dokumentacije razvidno: zapisnik o vračilu, izdan račun za prvo prodajo, stornacija prvega računa, prevzem neustreznega blaga nazaj v zalogo, nato pa izdajo računa za nove hlače. Pa v blagajni mora biti 30€, na zalogi pa ene hlače manj. Tu je vse čisto, če trgovina zahteva izdelavo programa, ki to upošteva.
Moti me predvsem to, da se v bistvu predvideva, da so prodajalke potencijalni tatovi. Če se operacije izpeljejo tako kot sem opisala, ni možna nobena zloraba.
V prid menjave govori Obligacijski zakonik ( skrite napake) in trgovinske uzance, ki za prodajalce niso obvezne, pomenijo pa zapisane dobre poslovne običaje.
Vendar je najbolj jasno, da je včasih edini poslovni običaj, da trgovec blago proda in pobere kupnino, o kaki z zakonom določeni menjavi pa noče nič slišati. Dobri poslovni običaji pa so za slovensko trgovino na drobno nepopisan list. Zaradi potrpežljivosti kupcev in premajne konkurence.
Kar se mojih izkušenj tiče naj povem, da so mi leta 1992 na račun za darilo ( žlica za sladoled) v neki prodajalni zapisali moje osebne podatke. Naslednji dan sem naredila rusvaj in po skoraj uro trajajoči razpravi prepričala direktorja firme in vodjo komericialo, da to nima nobenega smisla. Si sploh ne upam napisati, kako so mi to utemeljevali, začelo pa se je s tem, da so računalničarji napisali tak program. Vztrajala sem pri svojem in je obveljala moja. Ampak okoliščine se bile take, da so me pač morali upoštevati.
Če imamo različne izkušnje v primeru vračil, ki ga točno določa Obligacijski zakonik in ga trgovine ne spoštujejo, je pri dobrih poslovnih običajih še slabše.
Zato od mene teh podatkov ne bodo izpulili, ker me briga za njihovo Božično voščilnico. V Intersparu je menjava mogoča, ne potrebujejo nobenih telefonov in podatkov, samo račun in izdelek, ki mora biti sposoben za ponovno prodajo. Ali pa (najbrž) naredijo zapisnik o skriti napaki. Najbrž, ker še ga nikoli nisem podpisala. Prejšnji teden sem namreč za darilo kupila pekač za vaflje, ki je bil v nepoškodvani embalaži popolnoma razbit. Se je pa v treh dneh cena dvignila za 10%.
Najbrž pa te stornacije pomenijo zmedo v zalogah, ki so v prodajalni brez dokumentov in kar nekaj dela za včasih zelo nerodne prodajalke in kompliciran program.
F r i n a