Se vam zdi to v redu?

10. maj 2008 22:54

Matilda je odprla nekaj dilem, s katerimi premeteni trgovci spravljajo kupce v obup.

Storno določenega računa je v knjigovodstvu popolnoma običjana zadeva, ki jo je potrebno le pravilni izpeljati, na kar pa ne vpliva podatek o kupcu. Drugače je le pri pravnih osebah, ki so zavezanci za DDV, v teh popravkih se morata obe stranki na listini podpisati. Za fizično osebo to ne velja. Pri stornaciji je obvezno navajanje računa, ki se popravlja in vsi refernčni podatki ter knjiženje novega prometa, nadomestne prodaja. V postopku menjave je potrebno ponovno prevzeti blago, ki ga je kupec vrnil, ki se tako spet vodi pod zaloge in upam, da ga prodajalec označi, da je poškodvano ali neuporabno. Inšektorja bolj zanima, zakaj se stornirajo računi iz drugega razloga.

Znano je, da gostinci in trgovci posegajo v računalniške evidence tako, da brišejo določene račune, pri določenih računih pa količine, ali pa samo eno postavko. Na tak način zmanjšajo promet.

Če ima prodajalec dokumentacijo npr. za menjavo hlač v višini 30€, mora biti iz dokumentacije razvidno: zapisnik o vračilu, izdan račun za prvo prodajo, stornacija prvega računa, prevzem neustreznega blaga nazaj v zalogo, nato pa izdajo računa za nove hlače. Pa v blagajni mora biti 30€, na zalogi pa ene hlače manj. Tu je vse čisto, če trgovina zahteva izdelavo programa, ki to upošteva.

Moti me predvsem to, da se v bistvu predvideva, da so prodajalke potencijalni tatovi. Če se operacije izpeljejo tako kot sem opisala, ni možna nobena zloraba.

V prid menjave govori Obligacijski zakonik ( skrite napake) in trgovinske uzance, ki za prodajalce niso obvezne, pomenijo pa zapisane dobre poslovne običaje.

Vendar je najbolj jasno, da je včasih edini poslovni običaj, da trgovec blago proda in pobere kupnino, o kaki z zakonom določeni menjavi pa noče nič slišati. Dobri poslovni običaji pa so za slovensko trgovino na drobno nepopisan list. Zaradi potrpežljivosti kupcev in premajne konkurence.

Kar se mojih izkušenj tiče naj povem, da so mi leta 1992 na račun za darilo ( žlica za sladoled) v neki prodajalni zapisali moje osebne podatke. Naslednji dan sem naredila rusvaj in po skoraj uro trajajoči razpravi prepričala direktorja firme in vodjo komericialo, da to nima nobenega smisla. Si sploh ne upam napisati, kako so mi to utemeljevali, začelo pa se je s tem, da so računalničarji napisali tak program. Vztrajala sem pri svojem in je obveljala moja. Ampak okoliščine se bile take, da so me pač morali upoštevati.

Če imamo različne izkušnje v primeru vračil, ki ga točno določa Obligacijski zakonik in ga trgovine ne spoštujejo, je pri dobrih poslovnih običajih še slabše.

Zato od mene teh podatkov ne bodo izpulili, ker me briga za njihovo Božično voščilnico. V Intersparu je menjava mogoča, ne potrebujejo nobenih telefonov in podatkov, samo račun in izdelek, ki mora biti sposoben za ponovno prodajo. Ali pa (najbrž) naredijo zapisnik o skriti napaki. Najbrž, ker še ga nikoli nisem podpisala. Prejšnji teden sem namreč za darilo kupila pekač za vaflje, ki je bil v nepoškodvani embalaži popolnoma razbit. Se je pa v treh dneh cena dvignila za 10%.

Najbrž pa te stornacije pomenijo zmedo v zalogah, ki so v prodajalni brez dokumentov  in kar nekaj dela za včasih zelo nerodne prodajalke in kompliciran program.

 

 

F r i n a

11. maj 2008 8:21

Ah frina, to je tudi meni jasno, da se da vse rešiti brez pobiranja naslovov, vsaj tam, kjer sem jaz delala, smo vedno tako rešili. Razumem pa, če to počnejo zaradi kontrole, če pa jim ne želiš dati naslova, jim ga pač ne daj. Saj so punce napisale, da so si podatke izmislile, pa jih nihče ni iskal z interpolom "Moti me predvsem to, da se v bistvu predvideva, da so prodajalke potencijalni tatovi." - če je to po tvojem mnenju drugo ime za kontrolo, potem velja. Mislim, da na vsakem delovnem mestu obstaja določen način kontrole zaposlenih. Npr. na banki vsak papir podpišeta dva zaposlena. Še na javnih straniščih visijo listi, kjer morajo čistilci podpisati vsakič, ko so ga počistili. Ne vem zakaj bi bila ravno pri trgovkah kontrola sporna... No, ne bom več kvarila teme, rajši kar še naprej predvidevajmo, da trgovci goljufajo. matilda

11. maj 2008 9:13

Point dajanja podatkov je v tem, da mene ne sme nihče siliti v nekaj, zaradi česar bi goljufala, to je dajala napačne podatke, ker se mi to zdi nemoralno.

Izgovarjanje na to, da to zahtevajo inšpektorji, je neutemeljeno, ker takega postopka inšpektorji ne zahtevajo, pa tudi predpisi, ki urejajo vodenje knjigovodstva ne. Dokaz je tudi praksa Interspara, ki ima velik delež v trgovini in zamenja izdelke brez skrite napake in ne zahteva nobenih podatkov. Tudi tam so inšpektorji. Pri postopku storna so sodeluje gospa, ki očitno po svoji funkciji potrdi storno in pri blagajni uporabi poseben ključ. Zato je mogoče storno opraviti vsak trenutek.

Če na blagajni napačno odtipka artikel, če se pomota ugotovi že ne blagajni, ob tem mislim na sestavo in popravek računa, NIKOLI ne zahtevajo, da jim kupec tak popravek odobri.

Pri vsakem delu mora obstajati kontrola. Vendar je kontrola zaradi nenehnega suma kaznivega dejanja goljufije, žaljiva za zaposleno. Tako kot bi kupcu pri vsakem nakupu opravili osebni pregled.Možnost, da kaj sunem je enaka možnosti, da prodajalka kaj sune. Tudi pregleda ročne prtljage mi nikoli ne bo opravil noben prodajalec ali varnostnik, ampak samo policist, ki ima tako pooblastilo. Ker je to prepovedano. Pa kljub temu v prodajalnah visi napis, da mi imajo pravico pogledat v torbo. Lani je Hoferju visel napis, da bodo v Hoferju za vsak postopek v zvezi s krajo zaračunali 50€ stroškov postopka. Mene je koraj kap. Že pred časom je napis izginil. To kaže na to, da si prodajalci jemljejo pravice tam, kjer jih nimajo. Sicer si ne bi upali prodajalci sami opravljati pregledov ročnih torbic in zaračunavati stroškov postopka.

 

Način goljufij trgovcev je podoben kot pri gostincih. DURS je v akciji vzamite račun, ko so zbirali po 10 računov in nato preverili pri izdajateljih in to so bili večinoma trgovci ( od kod pa sicer naši računi). Iz objavljenih podatkov je bilo razvidno, da predvsem v podjetjih, ki jih imajo zasebniki, to je s.p., računov sploh ni v evidenci ali pa so spremenjeni. Utajenega prometa je bilo toliko, da je nagrada, avto in denarne nagrade pošiljateljev samo majhen strošek proti učinku akcije. Uradnemu poročilu DURS pa verjamem.

 

Zadnja akcija inšpektorjev, ki je objavljena na njihovi spletni strani in kaže na goljufanje gostincev, je dostopna na tem linku - http://www.durs.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/arti . Tudi tem podatkom gre verjeti, kajne.

Toliko o poštenosti gostincev. Lahko pa jim preprečimo tako, da vselej vzamemo račun in ga nato vržemo v koš.

Požrešnost podjetnikov, torej gostincev in trgovcev je neverjetna. Pa me pri tem sploh ne čudi, da se ob tolikšni poštenosti šefov prodajalki zniža nivo poštenosti. Nenazadnje gara za mizerno plačo, pod slabimi pogoji, od tega pa bogati samo lastnik. In ona dobro ve, na kak način.

 

V eni temi je Matilda zapisala, da so imeli doma trgovino in da je v njej prodajala. Mogoče bi lahko povedala, če se ji zdi, da je način storna, ki sem ga opisala  ob poznavanju postopkov knjiženja, zagotavlja, da ni mogoče goljufati pri menjavi. Brez tega, da vejo, kak je moj priimek in ime.

 

F r i n a

11. maj 2008 9:36

joj, frina, seveda se storno naredi brez imen in priimkov, ampak moj point je bil, da je mogoče za koga kontrola tako lažja. Skušala sem najti en pozitiven razlog, da se ne samo šimfa počez. Vzamem vse, kar sem do zdaj napisala nazaj in spreminjam mnenje: Ne kupujte več v trgovinah, kjer niste bili zadovoljni. Tako boste trgovcu na najboljši način dali vedeti, da kar počne, ni prav. Ampak ne vem, zakaj se mi zdi, da je to lažje reči, kot narediti;) matilda

11. maj 2008 10:39

Matilda, lahko ti samo zaploskam.

Najprej uveljevimo pravico, v naslednjem koraku pa ignoriramo.

F r i n a