6. maj 2008 12:17
Kupi ali speci mu kak čokoladni srček, cmokni ga na lice in mu povej, kako rada ga imaš.
Za prvo obletnico "hoje" sem dobila ene uhančke, bižuterija seveda, saj sva bila študenta, in so še danes spravljeni v škatli z nakitom. Potem nekih daril ni bilo več, sva pa šla skupaj kam ven in sva se malo spominjala, kaj vse se nama je dogajalo, odkar sva skupaj.
No, letos je za nama 23. obletnica poroke (na 5,5 leta podlage) in prvič se je zgodilo, da sva pozabila oba. Šele ko naju je mama vprašala, če sva že nazdravila, sem se spomnila, da sva se na tisti dan poročila.
Vmes pa so bila zanimiva darila: za 13. obletnico na primer sem dobila sadiko oreha, ki sva ga skupaj posadila, in drevo zdaj že nekaj let lepo obrodi, potem pa za vsako naslednjo kakšen cvetlični grm. On dobi od mene kakšno knjigo (lani od Paasaaline - ali kako se že piše -, Dedu na sledi, ker sem ga v tej knjigi prepoznala bodisi kot deda bodisi kot vnuka, obe vlogi sta mu na kožo pisani...). Le za okroglo, 20. obletnico, smo šli z družino ven na kosilo, sama sem pa dobila en čudovit šopek žametno rdečih vrtnic. Sem jih posušila in je šopek še vedno v veliki vazi v dnevni sobi.
Linžerija, kot predlaga Vendy, pa je bila zmeraj dobrodošla. Ne le za obletnice, tudi kar tako vmes, in ne le zanj, tudi za nas, ženske, ker lepo perilo na koži dobro dene za prijetno počutje. In če se dobro počutimo, je obletnica lahko kar več krat na leto. Če ni kaj drugega, so tudi samostoječe nogavice lahko dovolj...
Se vidi, da se zunaj pomlad razcveta, kajne?
Gremo veselo še kakšno obletnici naproti, Mamamia
mamamia