Biskvit

Zanima me, zakaj so moji biskviti npr. za rulado vedno gumijasti in ne rahli. Kaj delam narobe? Vedno se ravnam po receptu.

5. maj 2008 9:33

Poskusi peči biskvit nekaj minut manj, kot je navedeno v receptu, ali pa kakih pet minut pred koncem pečenja izključi pečico in pusti biskvit v njej do konca predvidenega časa pečenja.

Vsaka pečica ima svoje štose, tako da lahko enkrat poskusiš peči na pet do deset stopinj višji ali nižji temepraturi, pa boš videla končni izid.

 

Pri meni se je izkazalo, da je rulada veliko bolj mehka in penasta, če jo pečem na klasičen način in ne na vroč zrak.

 

Mamamia

mamamia

5. maj 2008 9:34

olado delam po tem receptu in mi vedno pride rahla,nikoli se ne lomi:http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=5104 kalcicl

5. maj 2008 9:54

Ja, mislim,da je štos tudi v tistem stepanju 10 minut. Pa rolado res ne peči več kot 10 minut... katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

5. maj 2008 10:39

Jaz je nikoli ne stepam 10 minut, pa je vedno rahla. Pečem pa po istem receptu kot kalcicl Atina

5. maj 2008 10:49

križanka22, ko se sprašuješ, kaj delaš narobe, pa vedno delaš po receptu...? To, da vedno delaš po receptu, to je napaka. Če ponavljaš korake, ki že n-krat niso prinesli želenega rezultata, zakaj misliš, da bo v n+1 tem poskusu drugače? Z recepti je tako - eni so super zapisani, drugi pa malo slabše (je pisec pozabil kaj dodati, opisal stvari tako, da ni logičnega reda in logistike) - ampak nobenega se ne smeš držati kot pijanec plota. Recept ti je osnovna smernica, pri delu pa mora biti pozornost usmerjena v tisto, kar nastaja in ne v to, kar piše v receptu. Ena rumenjaki se lepše stepejo, drugi slabše. Iz enih beljakov takoj nastane puhast sneg, ene je treba pa malo bolj spodbuditi. Tudi pri konditorstvu je tako, da je zelo težko popravljati. Recimo, če si se namenila delati rolado in biskvit nekao ni ta pravi, potem ni nobenega razloga, da tisto zadevo sploh zvijaš, ker iz zanič biskvita ne more nastati povprečno dobra rolada (kvečjemu zanič). Ponovi vajo in toliko časa vadi biskvit, dokler ga ne boš znala. Jaz sem iz prvega biskvita naredila zažgan predpražnik, potem iz drugega poskusa je nastalo žaganje, tretji se pa ni zvijal. Ampak četrti je bil pa B.P. Hočem reči, meni se biskvitno testo ne zdi ravno kaj posebej zahtevnega, ampak so že tukajšnje ladies rekle, da je dober. It works for me. Ne glede na to, kakšen je recept, če piše, da je treba delati biskvitno testo, jaz vztrajam pri svoji preverjeni recepturi. In preden napišem to silno formulo za biskvit - tudi tega se ni treba držati kot pijanec plota. Poskusi. Če ti deluje, okej, če ne, eksperimentiraj dalje toliko časa, dokler ne boš našla svoje. Skratka: - osnovna matematika: za biskvit z n jajci se vzame n žlic sladkorja in n žlic moke (bolj enostavno se ne da). - ločiš beljake in rumenjake - beljakom dodaš ščepec soli in stepeš v lep bel puhast sneg - rumenjakom dodaš sladkor in to zmešaš v kremo do faze, ko je zmes lepe svetlo rumene barve, ima nekaj mehurčkov - v to zmes dodajaš gladko moko in mešaš po vsaki žlici - ko daš n/2 žlic moke, zadevo preliješ s kake 0,2 deci gazirane mineralne vode (donat je izvrsten tudi za tole, pa radenska tudi) in zamešaš (mineralka naredi bolj homogeno testo, CO2 pa se bo med peko razširil in bo testo vzhajalo, skratka, gazirana mineralka je mnogo mnogo boljša solucija kot pecilni prašek) - dokončaš s preostalo moko (na koncu mora izgledati tvarina kot nekaj, kar je homogeno, vendar ne posebej tekoče - takšno je ravno pravšnje) - v to tvarino blago vmešaš sneg iz prve alineje. Biskvit daš v pečico in ti povem, tortna podlaga se peče 20 minut na 180 stopinj, biskvitna pa kakšni dve minuti manj (sicer pa - če pogledaš skozi šipo pečice, se več-ali-manj vidi, kdaj je testo pečeno - jaz, kadar poskušam kaj novega, vedno malo opazujem, kako se dogaja tista Maillardova reakcija...). Mlačen biskvit za rolado ene ladies zvijajo z vlažno krpo, jaz to počnem s silikonsko podlago (ker se mi zdi škoda pacati krpo za tole) in meni se je zadeva še vedno lepo zvila. Ohaljen zvitek razvijem in namažem in še enkrat zvijem. Vendelina jr.

5. maj 2008 10:52

Meni pridejo biskviti gumijasti, če snega ne vmešam dovolj rahlo oz. če potem, ko je sneg že dodan, mešam predolgo. Imam pa tudi jaz eno vprašanje na to temo. Delala sem biskvit, ki vsebuje: jajca, maslo, mleko, sladkor, moko. Beljake sem stepla posebej, potem pa sem v stepeno maslo dodajala sladkor in rumenjake. Do tu vse ok. Ko pa sem dodala mleko, se je vse sesirilo. Hm? Z mlekom ni bilo nič narobe, ogret je bil na sobno temperaturo. Sem naredila napako pri postopku? sara

5. maj 2008 12:36

Sara, ko se v biskvit sneg dodaja na koncu ga vmešavaš z lopatko, samo toliko, da ga vmešaš (nikakor ne z mešalnikom). Nebi rekla, da ti se je sesirilo, ampak so se poznali mali delčki od masla. Meni so to vedno naredi ko delam "težki" biskvit (jajca, maslo, sladkor, mleko...). Ko je pečeno se itak ne pozna in ni nič narobe z biskvitom. Pozdravček! Sporočilo je spremenil(a) dragička dne 05. maj 2008 12:37:01

5. maj 2008 12:58

Bi rekla enako kot Dragička. Mogoče maslo ni bilo dovolj penasto umešano pa so se poznali taki mali koščki, meni se tudi večkrat zgodi. Atina

5. maj 2008 13:15

Velikokrat sploh ne ločim beljakov in rumenjakov, pa mi pride lep biskvit. Če pa, pa ostale sestavine vmešam V sneg in ne obratno (nasvet mojstra Goljata). Če te zanima, si spodaj v mojem linku lahko prebereš pod Tečaj tort njegove nasvete in postopke. katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

5. maj 2008 13:57

Če se le da, povsod tam, kjer je v recepturi za testo maslo, slednje - bodisi nadomestim s sladko smetano (in miksam dalje) - recimo, tako se lotim zaherce - ali pa maslo stopim v kozici, počakam, da se malo shladi in potem dodajam, kamor je pač treba dodajati - tako se spopadam s piškotnim testom, krhkim testom itd... Tistega koncepta "penasto umešanega masla s sladkorjem" namreč nisem nikoli osvojila. Za moj okus sta sladkor in puter pri mešanju preveč letela po okoli po kuhinji in premalo se je stvar zamešala. Anyway, zadnje leto zaherce s smetano namesto putra ne more prehvaliti moj bratranec, ki drugače živi na Dunaju (uporabila recepturo od darling mamamie, s tem, da nisem dala notri putra) in je po mojem največji živeči ljubitelj Dunaja. Gnetenje masla in moke od samega začetka - tu se pa tudi nisem ravno našla in sem morala najti en drug način za pripravo slivove pite in vmešavanje topljenega masla v moko se mi zdi precej bolj enostavno. Če grem nazaj na biskvit - evidentno se da priti do cilja na več načinov. Kot vidim, imava s katkolopatko (s tem, da je katka hodila na tečaje, sama pa sem veščino pilila na kultnem številu ponesrečenih poskusov) skoraj diametralno drugačna pristopa, ampak evidentno oba funkcioniratia. Vendelina jr.