Čičerika

18. okt 2012 12:12

Ne, ne, nič nisem pomešala. Tako kot sem napisala je bilo rečeno v eni od oddaj Dobro jutro konec septembra, ko je Mojca Mavec gostila mlado "pametno punco". Žal ne vem točnega datume oddaje, da bi si to še enkrat ogledala, zato sem pa povprašala. Ras je, da je treba stročnice namakati in jih tudi vedno namakam. Glede ne-kuhanja pa sem prvič slišala in sem upala, da je to še kdo slišal in zna kaj več povedati.

18. okt 2012 12:29

http://www.livestrong.com/article/404344-can-you-eat-be

tule omenja, da se jih lahko uziva surove, ce jih predhodno namocimo za 24-48 ur, in vodo veckrat zamenjamo

18. okt 2012 13:01

Kako je torej s to strupenostjo stročnic?

Ko sem bila še majhna, smo pri noni luščili grah in zraven zobali oluščena zrna, pa se ne spomnim, da bi bilo kateremu slabo. Je pa tudi res, da ni šlo za kakšne velike količine.

18. okt 2012 13:24

nola, frišen grah jaz zobam še zdajle, če le dobim priložnost

18. okt 2012 14:49

Tu je napisano nekaj o tem, zakaj se stročnice namakajo:

http://zdrava-prehrana.bodieko.si/zdrava-pr

18. okt 2012 16:40

Tudi nas so spustili med zelo mlad grah in bob na pašo

lp

18. okt 2012 17:48

No, pa vam tudi očitno nič ni škodilo. Loni pa še sploh ne, očitno se je treba najesti mladega surovega graha, če češ letati po maratonih in hribih gor in dol.

Ne vem, kako je s temi strupenimi rastlinami, (jaz sem tudi surov bob jedla, ampak nisem vedela, da je bob, sem mislila, da so fave, pa mi najbrž zaradi tega ni škodil).

Akacijevih cvetov, ocvrtih ali v rižoti smo se vsak večer napokali dokler so bili. Zdaj so strupeni. Pri meni na vrtu rastejo kukmaki - petdeset let smo jih pobirali in jedli, tako ravnajo še vedno moji neuki in trmasti sosedje in sorodniki - jaz pa ne več; sem videla v eni knjigi, da imajo na dnišču en tak svinjski repek in da so pogojno strupeni; vsako jutro jih poberem in pomečem na kompost, da se ne bi kakšen snedež spozabil.

Sem tudi s paradižniki previdna - vedno odrežem del, kjer je bil sad pričvrščen na matično rastlino. me je naučila ena mama, ko sem za njene otroke pripravljala šugo. Ampak me je na mojo napako opozorila s prav posebno milino.

Enkrat sva s prijateljico prebirali pošto najinih očetov. Njen je študiral v Zagrebu in je sporočil tole:

Dragi mi domači,

...zdaj jem vse od kraja. Spoznal sem, da je vse i strup i zdravilo in odslej jem i fižol i klobase...

No.

18. okt 2012 18:30

Pri gospodinjstvu (mnooogo časa nazaj) so nas učili, da je strupen surov stročji fižol in ga je treba pred uporabo skuhati - za razliko od graha, ki ga seveda z veseljem zobamo na vrtu, z rastline. Nikoli mi pa ni prišlo na misel, da bi jedla surovo zrnje leče, čičer(i)ke ali fižola. A ni to malo pretrdo?

21. okt 2012 12:56

Rdkapica, tudi jaz sem gledala to oddajo in res je bilo tako rečeno.

Zelo čuden napotek. Si ne predstavljam da čičeriko  ali fižol samo namočiš in že ješ????

21. okt 2012 15:50

V časih preobilja (ponudbe, pa še česa) je pač treba vedno znova in znova dajati na trg nove prehrambene izdelke, pa si izmišljevati, kaj vse je užitno, pa.....................da le kane nekaterim kak € več v žep.

Hkrati je treba izpred šol in vrtcev in hiš in še od kod preganti vsako rastlino, ki je morda malo strupena, ker se lahko otroci z njo zastrupijo.

Kje je tu logika? Po moje je ni, pa vendarle je tako.

V krog tega lahko dodamo surov stročji fižol, pa še marsikaj. Meni ne pride na mesel, da bi jedla le namočeno čičerko ali fižol, svež, mlad grah pa seveda porobkam iz stroka in pojem, samo ne pol kile naenkrat.