5. maj 2008 13:35
Opa, tule so se pa strasti vnele.....
Oziroma, diskusija malo spominja na situacijo, ko se poskušata pogovarjati kvadrat in kocka, pa ta pogovor nekako ne gre, ker kvadratu manjka ena dimenzija...
Ne vem, koliko je mambica stara (ona sicer sugerira, da ima mlajši emšo) in me v osnovi ne zanima. Ker ni štos v emšotu.
Štos je v tem, koliko je imel človek sreče (če že ni bilo talenta), da bi v svojem življenju srečal modre ljudi, ki bi ga naučili reflektirati. Da bi se naučil razumeti svoje življenje in dnevno dogajanje v kontekstu enega širšega zgodovinskega dogajanja. Da bi razumel, da vse, kar se mu danes zdi samo-po-sebi umevno, da to preprosto ni z lufta padlo. Za to so se morale generacije pred njim pošteno potruditi.
Vse kar vsak od nas dela ali pa ne dela, vse, kar smo in vse kar nismo - v vsem tem so na nek način komprimirani dosežki vseh generacij pred nami. Kdor se tega ne zaveda in hkratni nima diagnosticiranih kakršnikoli kognitivnih motenj, je čisto navaden socialni ignorant.
Da sem konkretna: To, da sploh obstajajo delavci, to je zaradi tega, ker so ljudje postali formalno svobodni in niso bili vezani več na fevdalnega gospodarja. Pa se je kmalu izkazalo, da ta formalna svoboda kaj veliko ne šteje, če malo zaslužiš, se uničuješ v težkih delovnih pogojih itd itd...In je nastalo delavsko gibanje. Da do artikulirali svoje zahteve. To, da velja standard 8 urnega delavnika - to je zahteva delavskih gibanj. Konkretno protesta za 1. maj v Chicagu v osemdesetih letih devetnajstega stoletja. Na ta prostest je šla policija in nekaj ljudi je umrlo. Bom povedala še enkrat: za to, da imamo danes standard 8 urnega delavnika, je nekaj ljudi umrlo. Da ne govorim o drugih pravicah delavcev, da ne govorim o pravici do izobraževanja za vse (ne samo za tiste, ki jim lahko starši to plačajo), da ne govorim o posebnem segmentu pravic žensk (da lahko hodijo v šole, da lhako diplomirajo, da imajo volilno pravico) - o tem se itak razpišem vsako leto ob 8. marcu.
Skratka, mambica in vsi, ki "zmorete" kompleksne stvari zreducirati na "čist mim", za to, da lahko hodimo v službe, da imamo tam neke pravice, da lahko razpolagamo z denarjem (do pred druge stvetovne vojne so ponekje tudi v naših krajih možje dobivali ženin zaslužek...), ki ga zaslužimo pri delu....za to, da so ljudje tudi umirali, veliko jih je premlatila policija, da ne govorim tudi o tem, da so bili zasmehovani. In te pogumne ljudi je treba spoštovati in praznik dela je priložnost za obredno spoštovanje točno teh. In glede na stopnjo družbene delitve dela bo še zelo dolgo zelo aktualno vse spoštovanje 1. maju.
Sicer se pa ta teden približujeta dva praznika, o katerih bi moral vsak omikan človek narediti eno intimno refleksijo. Pa še na isti dan ju praznujemo. Dan zmage in Dan Evrope bomo praznovali ta petek. 9. maj 1945 je obeležen kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom (če ima kdo v Slo še vedno oziroma že spet težave na temo, kdo je zmagal v WWII, zmagali so antifašisti, a je to zdaj jasno, a bomo še malo vadili?), 9. maj 1950 pa je datum, ko je Robert Schumann (takratni francoski zunanji minister) predlagal trajno ekonomsko sodelovanje v Evropi, zlasti eno močno vez, ki bi za vedno onemogočila tako nemškim kot francoskim prenadutežem, da bi se še kdaj spustili v medsebojno vojno.
Namesto politično vojaških zavzeništev (ki jih je poznala zgodovina do takrat), je nastalo ekonomsko zavezništvo, ki temelji na sodelovanju in ima kot tako možnosti za dolgoročen obstoj. Vojaška zavezništva namreč potrebujejo sovražnika, medtem ko ekonomska zavezništva potrebujejo kupca. In lažje je biti kupec kot sovražnik.
In je nastala skupnost premoga in jekla. Iz česar se je razvila današnja EU.
Z drugmi besedami, 9. maja dvojno obeležujemo vrednote antifašizma, družbene solidarnosti in možnosti vsakogar za razvoj in napredek.
Toliko za iztočnico. Ste pa vsi highly welcome, da razvijete svoje refleksije. Vreme je deževno, nič se ne bo dalo sejati na vrtu, ergo ni lepšega malo na kavču sedeti in razmišljati.
In da vam je naslednjič, ko greste kam brez potnega lista ali pa, ko nakazujete otrokom, ki so na kakšni študijski mednarodni izmenjavi denar, jasno, kaj vse je bilo potrebno storiti za to, da vi to lahko danes počnete.
P.S.
Sicer ne vem, če si bom za 29. november zavrtela Hej, Slovani, ampak, mi, nekdanji Titovi pionirčki, mi si že leta znova čestitamo Dan republike in tega nam mularija res ne bo vzela! Ne more.
Sicer pa mi pravita prijateljičina sinova (rojena v 80. letih), da je njihovi generaciji totalno grozno, ker so bili prikrajšani za duhovite socio-jugo-reference (ki jih mi iz 60-ih in 70-ih stresamo iz rokava), kakšnih duhovitih slo-referenc pa niso dobili. Mislim na tiste bisere v stilu "svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem", pa na "ima neka tajna veza", pa na "pazi Mirko, metak, hvala Slavko, spasio si me..." .....
Vendelina jr.
Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 05. maj 2008 13:37:09