Obroki

14. apr 2008 10:37

Pri nas gledam, da je od tistega, kar je kuhano vedno za vsakega vsaj nekaj. Če ta mala ne mara česa potem pač je samo n.pr. krompir in solato. Med tednom itak je kosilo v šoli, tako da je tisto popoldansko bolj dodatek. Če sva sami se ji prilagodim (kar pomeni, da jeva makarone v eni izmed oblik), ali pa jaz samo solato, ona pa testenine.... Če smo vsi, imamo že neko bolj pošteno kosilo, drugače pa skoz nekaj štukamo.. Pa saj gre. Huje je res, če je nekdo striktno na stališču ... jaz tega ne jem in je treba tako tudi kuhat. Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

14. apr 2008 10:59

Pri nas načeloma vsi jemo vse, ene stvari imamo pa rajši, druge manj. Tako da pri nas se jedo vampi (ki jih jaz ne jem) takrat, ko mene ni, ko ni moža, je kaka smetanova omaka, ipd. Jaz ne jem rdeče pese, pa si takrat pač pripravim drugo solato. Otroke pa navajamo, da bi jedli vse (tudi vampe zaenkrat jedo :) ), če pa česa res ne marajo, pač tistega ne jedo. Atina

14. apr 2008 11:12

Pri nas smo se navadli in se kuha tako v bistvu že vse življenje, prej ko je še mami, sedaj pa večinoma jaz. V ostroštvu sem imela kar nekaj alergij, potem ko je mlajša sestra videla da jaz nečesa ne jem, še ona ni hotela, kmalu pa se je ona odpovedala vsemu mesu razen piščancu, čevapčiču in hrenovki, tako da... smo se navadili in kuhamo samo to od mesa, skratka... imamo zelo dolgočasne jedilnike. Pred dobrim letom pa je sestra dobila še prepoved jedenja mastne hrane, tako da smo vsi zmanjšali mastno hrano, še vseno pa sedaj velikokrat zanjo naredimo kaj drugega kot za ostale, mi pa si takrat malo bolj privoščimo. Sama sem bila pa tudi zelo izbirčna, sedaj pa pojem kar pač je, edino kuhane zelenjave me je še vedno groza *Alisha*

14. apr 2008 11:20

Jaz ločim na "ne maram" in "ne jem". Če je na krožniku kaj takega, kar ni ravno v spektru najljubše hrane, potem mi je prav malo mar. Vsak dan pač ne more biti na krožniku tisto, kar človek najbolj ljubi. Stvari, ki pa se ne jedo (iz različnih razlogov), pa enostavno ne kuham. No, hvalabogu, pa maramo (celo zelo) skoraj vse. fresh

14. apr 2008 11:27

Tako raznolika hrana, da se vedno za vse kaj najde. Drugače pa prva pomoč iz zamrzovalnika. Glede na to, da sem pri temu, kaj se je in česa ne, jaz največji komplikator, malo iz zdravstvenih, večinoma pa iz x razlogov, pač kuham večinoma kar sama, ampak me vsi zdaj že tako dobro poznajo, da vedo, česa ne jem. Predvsem pa mi je všeč to, ker se praktično nihče več ne obregne ob to, da spet nisem jedla tega in tega, pa onega... Zakaj bi morala biti meni všeč goveja juha in pražen krompir, pa pražene drobtinice na cmokih, krompir na solati... Doma me hecajo, da očitno vmeni ni nobene kapljice slovenske krvi, ker bi od mize s tipičnim slovenskim kosilom šla lačna.

Sicer pa grem vedno pripravljena in imam s sabo zaloge sadja, če ne še kaj drugega.

In ker sem sama komplikator, nikoli nikogar tudi sama ne silim v degustiranje svojih kulinaričnih izdelkov, je pa res, da mesoljubci pri meni ne bodo zadovoljni, pa nisem vegetarijanka.

Loni Makaroni

14. apr 2008 12:02

Ljudje smo pač zelo različni in zelo malo jih je, ki bi res vse jedli. Jaz sem bila kot otrok zelo zbirčna, zdaj pa jem praktično vse - razen surovega paradižnika in pese. Zaradi moje izbirčnosti tudi otroka nisem nikoli silila s hrano. Vztrajala sem edino pri tem, da ko sem skuhala kaj novega sta obvezno morala poskusiti. S tem sta si izoblikovala svoj okus in moram reči, da sem zelo zdaovoljna. Hčerka ne je korenja in peteršilja, sin pa graha in fižola. Kar pa ne pomeni, da v zelenjavni juhi ni vsega navedenega. Pač malo pobrskata po krožniku in mama dobi vso korenje in grah... Je pa res, da se tudi malo prilagajam in izkoristim, kadar koga ni doma... Npr. s sinom bova najbrž naslednje 3 dni jedla tortilje, ker jih midva obožujeva, mož jih pa ne mara preveč (hvalabogu za službena potovanja.....). Lep dan vsem skupaj, SMILE28

14. apr 2008 12:24

Moj ati ne je nič kar je s smetano, stopljenim sirom, bože nedaj, da vidi bučke ipd. Za njega je kosilo šnicl pa restan krompir, pa solata, pa goveja juha. No taka domača kosila samo je (če lahko temu tako rečem), ne proba nič novega ali posebnega. In mami ga seveda razvaja. Moja seveda nima rad vsega (kdo pa ima?), ampak se nič ne pritožuje, malo se že namrdne, poje pa vseeno. Začetnica