14. avg 2008 11:55
Hm, pse obožujem, ampak še vedno niso ljudje. Tudi noben od naših psov, ne rodovniški ne tisti brez rodovnika, ni nikdar jedel pri mizi, če smo že pri enačenju ljudi in živali. Pes ostaja pes, človek pa človek.
In obravnavati katero koli žival kot človeka - ja v nekaterih rečeh se pa vendarle razlikujemo, kajne?
Glede obolenj in prenašanju bolezni ali napak iz roda v rod pri ljudeh - genski testi se delajo, kajne? In ob možnih slabih napovedih se ljudje lahko odločimo, kako ravnati. Ali spraviti na svet prizadetega otroka ali ne?
Psi pri nepravih vzrediteljih nimajo izbire. Nekdo, ki mu je do živali, pa bo takšne stvari preprečil.
Meni je vseeno, kakšnega psa ima kdo, z rodovnikom ali brez, samo da ga ima rad. Drži pa mojem skromnem mnenju, da bi bilo manj zavrženih in potepuških psov, če bi ljudje z živalmi bolj odgovorno ravnali. Ker mi imamo razum in moč za ukrepanje, živali pa zgolj svoj nagon.
Tako da je vprašanje, ali tudi partnerja izbiramo na podlagi rodovnika, nekoliko mimo. Že zaradi razlike med živalmi in ljudmi. In nikdar nisem marala ljudi, ki so iz svojih psov skušali narediti bitja s človeškimi lastnostmi, saj na ta način negirajo pasjo naravo, kajne?
Mamamia
mamamia