29. mar 2008 21:49
Hiša ima najbrž upravnika. Strinjam se z Dixi. Stanovanje se mora uporabljati tako, da ne moti drugih stanovalcev in ob povzročanju normalnega hrupa.
Jaz bi napisla vljudno, anonimno pismo in ga dala v nabiralnik. Na koncu bi dodala, da sem se posvetovala s svojim odvetnikom in bom naslednjič poklicala policijo.
Če ne bo pomagalo, bi obvestila upravnika.
Merjenje hrupa je nehvaleženo. Videla sem rezultate treh sodnih izvedencev, ki so opravili meritve ob eni slovenskih avtocest, kjer že leta nihče ne more živeti. Vse meritve so pokazale dovoljen hrup. V zadnjih letih se je nivo dopustnega hrupa znižal, vendar je odločilno, v katerem času je bilo izdano uporabno dovoljenje. Vem, kje je ta objekt in tam ne bi živela za živo glavo ne. V dolgoletnih sodnih postopkih pa so ugotovili, da je primerno za bivanje. Toliko o pravnem reševanju problema.
V bloku, kjer živi moja prijateljica, se sliši, kateri program gledajo sosedje na desni, eni sosedje so jo zaprosili, da naj zjutraj ne vklaplja avtomata za kavo, ker jo sikanje vrže iz postelje. Gornji sosed ima tri živahne otroke, nočno izmeno in se mi je pritožil, da ne more spati zaradi dela pralnih strojev. Višek vsega pa je bilo neko poletje, ko se je nekomu v sosednjem bloku, nasproti stanovanja mojih prijateljev, zmešalo.Sedel je ob 7. zjutraj na balkon in raztegoval meh harmonike do večera. Ia, ia, ia. Sem bila slučajno na obisku, pa sem mislila, da se mi bo strgalo. Je pa to najbolj elitni blok v našem mestu, grajen že po Jazbinškovem zakonu.
Sama živim na podeželju. Cele noči ne spim zaradi lajanja 7 psov pri 11 hišah, urjenja motoristev na sicer mirni in neprometni cesti. Popenim, ker sosedje in njihovi gostje nenehno parkirajo na našem parkirišču, seveda brez vprašanja in se moram skoraj vreči na kolena, da nam dovolijo parkirati. Da ne omenjam gradbenih del obnove, ki se vlečejo zadnja leta. Vrstanje, razbijanje, mešalci za beton. Največjo frustracijo doživljam zaradi posega v javno cesto, na nepreglednem ovinku. Eden od sosedov je brez gradbenega dovoljenja pozidal ograjo za skoraj pol metra v cesto, točno na ostrem ovinku, si pripravil odtočni jarek za naslednjie pol mestra in cesto na ovinku zožal na 18 mojih stopal. Praktično je dvosmerni promet nemogoč. Kako besedo o tem, da v ulici sušijo cel voz sena kar preko ulice, potegnejo mrežo za odbojko preko ulice. Na srečo so koš za košarko, ki se ga je uporabljajo samo z ulice.
Si mogoče želite srečanja s trpinčenim in popolnoma nesocilaizranim rotvajlerjem, ki že leta živi v kletki, kjer je zanj toliko prostora, da se lahko zasuče okrog svoje osi, na večni pripeki. Iz kletke gre samo na cepljenje. In nikoli več.
Aja, v torek sem na sodišči priča v kazenskem postopku zaradi ogrožanja z grabljami in drugih groženj. Me je pošteno strah.
Včasih mi gredo še ptiči ( ene tečen vrabec se je na srečo preselil k sosedom) na živce, da ne bi mislili, da je v individualnih hišah drugače.
Ljudje se pač vedejo do drugih kot da so sami na svetu.In najbrž velja za veliko soseščin. Stisneš zobe, ali pa ukrepaš. Za vse pa rabiš potrpljenje in živce.
F r i n a