7. maj 2008 7:26
Jagoda501, Rimljanka s tem ni mislila nič slabega. Po pravici povedano, sem sama alergična na to, ko nekdo kar tja v en dan govori, da ga daje depresija. Zate ne vem, kakšna je situacija. Vse to pa zato, ker so jo meni pred časom uradno diagnosticirali, sem bila na antidepresivih, ki so mi pomagali, hodila sem na skupinsko terapijo, ki je bila tudi učinkovita. In moram reči, da sem danes popolnoma drug človek kot sem bila leta nazaj. Rekreacija meni takrat ni kaj prida pomagala, zdrava prehrana še manj, ker sem oboje razvila praktično do stopnje odvisnosti. Še zdaj rečem, da sem živela nekako tako, da sem se 24 ur na dan ukvarjala s tem, česa ne bom jedla oziroma kako bom pokurila še tistega malo pojedenega. Ja, tudi to se lahko dogaja.
Danes pa divjam naokoli z največjim veseljem, ravno tako popadem kako tortico, da o sladoledu sploh ne zgubljam besed.
In to, da sem "Ozdravljena", se kaže tudi v trenutni situaciji, ker če bi bilo po starem, bi se za naslednjega pol leta zaprla med štiri stene, smilila sama sebi. Pa se ne, kvečjemu jezna sem nase, ker sem (spet) nasedla enemu tipu. Ki mi je na koncu očital, da nisem dovolj resna. halo, resna sem že, odkar sem na svetu. Preresna za vse. Imam pa zdravo mero smisla za humor. Pa še nekaj mi je čudno ali pa sem jaz čudna, ali si lahko že po mesecu, dveh delaš dolgoročne plane? Ne vem, jaz rabim vsaj pol leta, da dojamem situacijo, ne pa da bi razmišljala o tem, kje in s kom bom preživela ostanek življenja.
Ha, ha, sem pa šla danes zjutraj še s toliko večjo voljo laufat, tempo ful hitrejši kot običajno, malo sem morala sprostiti svojo ihto, pa še kako solzo razočaranja, koneckoncev sem samo človek.
In danes je res prelepo vreme, da bi se sekirali. Kot pika na i vsemu je pa to, da je sestrična včeraj zvečer končno rodila svojo pikico Evo, pa je spet nova radost na vidiku.
Loni Makaroni