Kosilo v pol ure

25. mar 2008 11:26

Nisem vsega brala, samo en nasvet: ko sem jaz bila v taki situaciji, sem velikokrat pekla krompir, na katerega sem dala kose piščanca. Sicer se kar nekaj časa peče, pripraviš pa v 5 min. Olupiš krompir, narežeš, posoliš, daš na pekač, gor kose piščanca in v pečico. Dokler se peče, počivaš (hm, najbrž, ja). Atina

25. mar 2008 11:32

Čoko, sama sicer nisem uspela razbrati, ali je starejši otrok v vrtcu ali je tudi doma, ampak meni se zdi iz tvojih zapisov, da ni problem v jedilnikih. Se mi zdi, da je problem v tvoji ne ravno zadostni organiziranosti in da je problem z jedilnik zgolj in samo zunanji pokazatelj. Problem je drugje. In ti veš, kje. Tudi mali otrok bo zrasel in enkrat boš nehala dojiti. Pa nekoč bosta oba v vrtcu. Ampak, če se sedaj od tebe otrok uči stila "bolj po trenutnem navdihu", boš imela probleme, ker mu ne boš pomenila dolžne starševske avtoritete in če se ne boš sama disciplinirala, se bojim, da boš v prihodnosti naslavljala vprašanja na kake druge forume, ki ne bodo imeli nič skupnega s hrano. Kdor se ne disciplinira, ne more svojih otrok naučiti nujne discipline. Potem, ko je pa v krizi, se po navadi dere. Na bližnje. This is not helping. V tvojem najboljšem interesu in v interesu tvojih otrok je, da se discipliniraš.Takoj. Tisto "po navdihu", ta luskuz se gre človek lahko samo toliko časa, dokler je single. Že ko si v partnerstvu, se ta princip zelo zmanjša, da ne rečem, konča. Disciplina, disciplina, disciplina. To naj bo tvoja mantra, dokler se tega ne nauči vsaka celica. Pa ne govoriti, da je to težko, pa da nisi taka po naravi. Ko ima človek dva otroka, nima več pravice do izgovorov. Mora. Kuharija: Načrtuj jedilnike in kupuj tisto, kar potrebuješ. Za to pa so listki za nakup. Poleg tega praviš, da je "pogrej in pojej" preslano. Halo? Kdo pa pravi, da moraš kupovati tiste produkte? Naredi si svoj "pogrej in pojej". Večina stvari, ki so ti tule kolegice svetovale, se itak da narediti po sistemu "naredi doma in potem pogrej in pojej". S tem sistemom se rešujemo vse zaposlene ladies (enkrat boš tudi ti spet v delovnem ritmu in kaj boš pa potem - šla po službi iskat navdih v trgovino?). Jaz npr spečem največji pekač lazanje in gre pri dveh ljudeh enkrat na krožnikih in trije paketi v zmrzovalnik. Pa bolonjez omako naredim iz 1 kg mesa. Je vsaj za trikrat. Pa golaže in polnjene paprike tudi. Pa vedno imam vsaj tri ltire paradižnikove mezge (doma narejene), pa paradižnik+paprika kreme, pa kakšen pindžur in s tem popravljam vsako dolgočasno meso.... Vendelina jr.

25. mar 2008 11:38

Coko, jaz ti bom pa predlagala daljse recepte ), pri meni se je namrec zelo obnesla peka v pecici. Ceprav peka traja dlje, imas pravzaprav zelo malo dela, le toliko da skupaj "zmeces" sestavine. Vsec mi je bila tava, recepta na pamet ne znam tocno - tole je bolj priblizno: V ponvi popeces kose piscanca, zlozis v pekac na krompir, papriko, paradiznik, cebulo, cesen, solis in popras, nisem sigurna ali je potrebno zalit /ce ja potem samo kaksen dl vode/ ali ne, lahko dodas se kaksno drugo zelenjavo, pokrijes in peces cca 1 uro, nato odkrito se kakih 15 min, da tekocina izpari. Na podoben nacin se pece tudi v rimskem loncu, ce ga nimas lahko peces tudi v jenski posodi, alu foliji, foliji za peko,.... http://rimski_lonec.okusno.com/ http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=502& http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1726 http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=4993 http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8031 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=2476 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=2594 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=2907 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=4734 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=5732 http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=2563 Druga stvar ki mi je pa prisla tudi veckrat prav pa je ponudba pecenega mesa (celi piscanci, perutnicke, svinjska rebrca) v Mercatorju in Tusu. Zraven pa se samo pire krompir in solata. Upam da sem ti dala se kaksno idejo. LP, R.

25. mar 2008 12:00

Vendelina, prav nadarjena si za to, da v vsakem človeku najdeš neke probleme, da ne rečem travme. Če že ne pri starših, jih bodo imeli pa otroci... pa ja da.

 

Včasih pač človek začuti željo, da malo pokramlja, postavi kakšno vprašanje na forumu, vidi, da se to dogaja (bolj ali manj) vsem, sčasoma pa itak najde rešitev...

 

Mislim, da je avtorica želela nekaj nasvetov okrog kuhe in ne psihoanalize. Lepo je, da svetuješ, ampak za božjo voljo preberi vendar vprašanje.

 

 

jasna

25. mar 2008 13:02

Jasna1, a si TI prebrala moj odgovor do konca? Ali pa te je slučajno veselje do tega, da lahko nastopiš kot odvetnica nekoga drugega tako gnalo k tipkovnici? Oziroma, ali braniš čoko ali si bildaš samozavest ker kontriraš "strašni Vendelini"? Never mind. Sama sem počela marsikaj. Med drugim tudi volontirala na SOS telefonu in tako sem spoznala precej mladih zelo zelo utrujenih žensk, ki se jih je loteval obup, ker niso znale zložiti enega konca dneva z drugim. Njihova utrujenost se je pa začela takrat, ko niso znale šofirati med dnevnimi obveznostmi in potem je šlo samo še na slabše. Ponavadi se je začelo tam pri drugem otroku. In obodje, ki bi moralo biti lepo, je bilo samo utrujajoče. Pazile so enega otroka, lovile drugega in bile vedno v presiji, da nečesa ne bodo zmogle narediti, ker bo dan prekratke. Čez nekaj let so ženske ugotovile, da ves dan samo nekaj strežejo možu in otrokom in da jih člani družine vidijo predvsem kot nekoga-ki-služi ostalim, spoštujejo jih pa ne. Pa so ob kakih pol petih zjutraj (ko so ostali spali) klicale na telefon. Obupane, ker je njihovo življenje sivo, povprečno in ker gre v bistvu mimo njih. In smo se potem pogovarjali do sedmih zjutraj, ko se je izmena končala, pri njih pa se je zbujalo ostalo pleme. Tako človek zve marsikaj. Tisti, ki kličejo, pa tudi. Predvsem o sebi. Veliko jih je ugotovilo, da so se v tako stanje pripeljale predvsem same in to tudi zaradi pasivnosti, nedoslednosti, ne zadostne vztrajnosti itd itd itd.... Šokantno je, kako gre n različnih zgodb skozi 80% zelo podobnih kontur. Kakšnega zelo edinstvenega trpljenja ni. Vsako trpljeneje in vsi problemi so se pred nami zgodili v zelo podobni maniri že komu drugemu. Kolegica, ki je postavila osnovno vprašanje, se sedaj spopada z dvema otrokoma in z vprašanjem, kaj naj skuha. To ni enostavna naloga, ampak ni najbolj zahtevna naloga na svetu. Prišle bodo bolj zahtevne naloge. Z vsakim letom bosta otroka bolj zahtevna in družinsko življenje bo bolj zahtevno in tudi življenje sploh bo bolj zahtevno. Če sedaj ne izpili vaje s kuhanjem po planu in v nulo, se bo s tem spopadala tudi v naslednjih letih in ji bo zmanjkovalo energije za resnično resne teme. Recimo tisto, kako naučiti otroka, da NE pomeni NE. Pa kako naučiti otroka, da se je treba resno lotiti šole (in ne zgolj "po navdihu"). Pa da je treba kontrolirati stroške in še je takih tem. In ne-daj-bože, poslušati partnerjeve očitke, da so otroci slabo vzgojeni in da ona zapravlja denar. Nič od tega ne privoščim nobeni. Če pa katera nikakor ne more pogoltnini te življenjske pilule, je pa to čisto njen problem. Vendelina jr.

25. mar 2008 13:52

Ojoj, Vendelina jr., tole pa ni bil namen mojega vprašanja- saj vendar ne moreš kar analizirati ljudi, če jih sploh ne poznaš! Se mi zdi, da tudi ti nisi ravno brez problemov, ko čutiš tako potrebo po analiziranju drugih. Ponavadi so to ljudje, ki hočejo na vsak način svetovati in "pomagati" drugim, da bi odvrnili pozornost s sebe in da se jim ne bi bilo treba soočati s samimi sabo... (O, ja, tudi jaz sem marsikaj dala skozi, brez skrbi! Pa tudi znanja in izkušenj iz področja psihologije, zlasti otroške, mi ne manjka. In sem se z disciplino zelo daleč prebila, ampak to pač ni stvar, ki bi jo morala pojasnjevati, da bi dobila kakšen uporaben nasvet- ali pač?) Gre preprosto za to, da sta otroka doma, mali ne spi ne podnevi, ne ponoči, jaz se pa bolj posvečam temu, da tisto malo energije, ki ostane, porabim za igro z otrokoma. In za vzgojo, seveda.. Vsaka hrana ni primerna niti za 2,5 letnika, kaj šele za 9-mesečnika (oziroma 10 ali 11, ko bo bolj ali manj jedel z nami)- golaž, lazanja. bolognese...?! Pogrej in pojej sem omenila samo zato, da ne bi padlo to med predloge.. O organiziranosti in disciplini- seveda je pomembno, ampak-za božjo voljo, saj nismo v vojski! A ni lepo, da je človek tudi spontan? A ni lepo, da včasih malčka vprašaš, kaj bi jedel (in ga vzgajaš v osebo, ki se zna odločati), namesto da vsak dan samo postaviš krožnik pred njega in on to pasivno sprejme (ali pač ne)? Zame so ženske, ki jim rata večino časa kuhat po navdihu, ustvarjalne, ne pa nedisciplinirane... Načrtovanje jedilnikov je pomembno zaradi pomanjkanja časa,ne zato, da bi te otroci in mož spoštovali in da bi bili otroci dobro vzgojeni. Starševska avtoriteta ne izvira iz načrtovanih jedilnikov. Vzgoja je veliko, veliko več, kot pa to, kar počne mama v kuhinji in trgovini. In ali ni lepo, če je hrana pestra, vsakič kaj novega, ne pa samo golaž na sto načinov? Seveda tudi jaz kuham ogromne lonce golaža, pečem velikanske lazanje itd, ampak še jaz si želim spremembo, kaj šele 2-letni otrok! In temu je bila namenjena ta tema- zbiranju idej, da ne bom dragocenega časa zapravljala za razmišljanje, kaj skuhat, da ne bo spet isto. Pa še to- vzgoja otrok in stroški so v sodobni družbi tudi stvar partnerja, a ne? Sicer pa nisem nikjer napisala:" Na pomoč! Dogaja se mi nekaj groznega, kar se ni še nikomur pred mano!" Preprosto sem prosila za pomoč oz. nasvete tiste članice in člane KulSlo, ki so dali to že skozi, ali pa tiste, ki se s kuhanjem veliko ukvarjajo, pa poznajo takšne hitre stvari itd... Tiste, ki so pripravljeni pomagat. In takšnih se je- na srečo- odzvalo veliko, dosti več, kot pesimistov, ki se počutijo poklicane za neke analize. Za konec pa še to, ko se že tako hvališ s svojim poznavanjem človeške narave in psihologije: a ti ni še nihče povedal, da je skrajno nevljudno dajati odrastlim osebam nasvete, če te ne prosijo zanje? Poskusi pritegniti pozornost na kakšen manj vsiljiv, pa bolj prijazen način, gotovo te bodo imeli ljudje rajši. čoko Sporočilo je spremenil(a) čoko dne 25. mar 2008 13:54:30

25. mar 2008 13:59

Vsem mamicam, ki razumete, za kaj gre in se po najboljših močeh trudite za svoje družinice, pa iskrene čestitke ob materinskem dnevu! čoko

25. mar 2008 14:03

Joj, joj, joj, Vendelina, ne domišljaj si, da si "strašna"! Samozavest si "bildam" drugje, verjemi!

Predvsem v zdravem odnosu do moža in otrok.

Veš, da je napad najboljša obramba.

Verjamem, da si počela in še počneš vse mogoče, saj to velikokrat napišeš.

Ampak Vendelina, poskušaj vendar razumeti, nismo tepčki, ne kličemo po tvojih blagohotnih nasvetih, ki jih zadovoljno (morda celo "ego-bildajoče") trosiš...

 

Če nekdo prosi za nasvet, ki se tiče kuharije, je logično, da mu bomo v tej smeri po najboljših močeh pomagali. In če nekdo ne prosi za podrobno analizo psihe njegove družine, mu je tudi nimamo pravice dati! Samo to probaj skapirat, ok?

 

In brez veze, da razvijaš debato v pesimistično in negativno smer, čoko je želela samo recepte... Ne razpredaj o tragediji, ki je (vsaj tukaj v tem primeru) ni.

 

 

 

jasna

25. mar 2008 14:58

Malo umirite žogico, no.

Čoko, iz tvojega prvega zapisa pač veje klic na pomoč, če si to hotela ali ne. In - vsaka (noben moški se ni oglasil, zgolj naključje?) ti je svetovala po svoji najboljši moči.

Ti pač sprejmi, kar se ti zdi, zavrzi, kar ti ne ustreza.

Prosila si za nasvete, dobila si jih. Kaj je torej napak? Nihče ti ni nasvetov vsiljeval. Naši stili so pač različni, v različnosti je pestrost življenja.

rimljanka - moderatorka Kulinarične Slovenije

25. mar 2008 15:34

Tu smo res razdeljeni v dve ekipi in tega ne more nihče zanikati. Določeni bodo vedno vlekli skupaj, kajne... žalostno, res...

Lep dan in veliko se smejte