22. mar 2008 14:46
Včeraj mi je pripovedovala žlahtovka, ki dela pri enem od veletrgovcev, kako je pri njih nekaj mesecev zaposlena gospa, ki je dooolgoo in dokler se je pač dalo, vztrajala v svoji vaški trgovinici z živili in na ta način sebi omogočala preživetje, vaščanom - predvsem tistim ostarelim in brez prevoza - pa na svoj način lajšala bivanje in življenje. No in ko se računica nekega dne dokončno ni več izšla, se je odločila in trgovino zaprla ter se zaposlila pri enem vele in verjetno bila srečna, da je službo pri svoji starosti sploh dobila.
Ker pa je v življenju že tako, da včasih tudi zbolimo, je kmalu po tem, ko se je zaposlila, morala za en teden na bolovanje in je baje šefica zagnala vik in krik, češ, komaj prišla je, pa gre že na bolovanje. Seveda je gospa za te besede zvedela in ves pretekli teden močno prehlajena prihajala v službo, včeraj zjutraj, pa so sodelavke opazile, da se z njo dogaja nekaj hudega, saj je močno hropla in se tresla in so ji rekle, naj gre vendar domov oz. k zdravniku, za kar pa ni hotela niti slišati. Potem je ena odšla do poslovodkinje, povedala kako in kaj in šefica se je seveda potrudila in prišla do te delavke ter ji rekla, naj gre domov, ostalim prisotnim sodelavkam pa rekla: no, pa vprašajte jo kolikokrat si je privoščila bolovanje, ko je bila privat.
In ja, gospa je presrečna, da vsaj ima službo in prinese petnajstega domov plačo.
rrr