Švedski laponski pes

***amy***  

član od: 24.1.2008

sporočila: 289

tema odprta - 15. mar 2008 20:21 | ogledi: 5.067 | odgovori: 39

Pred kratkim nam je umrl maček, ki je bil član naše družine kar osem dolgih let. Umrl je za mačjim aidsom, za katerega sploh nismo vedeli da obstaja, dokler tudi naš mucek ni postal žrtev le-tega.

Da bi lažje preboleli izgubo (saj smo bili res zelo navezani nanj, še posebej zato, ker je bil edina živalca, ki nas je vsak dan znova razveseljevala, in edina, ki smo jo sploh imeli) smo se odločili za psa.

Dolgo smo se odločali sem in tja, kateri bi bil najprimernejši - zvest, prijazen, poslušen, ne preveč zahteven, zdrav (da ne bi nonstop kar nekaj bolehal), ne požrešen, neagresiven, prijazen do tujcev, ..... Skratka, prijeten družinski pes. Nimamo namena ga zaklepati v pesjak, nuditi mu želimo svobodno, zadovoljno pasje življenje.

In nazadnje nam je bil nekako še najbližji ŠVEDSKI LAPONSKI PES (ali švedski lapphund). Malo smo pobrskali po spletu, ga poiskali v knjigah, se informirali, kako je z njim. Manjka pa nam še najpomembnejši del: namreč izkušnje ljudi, ki ga imajo ali pa ga so imeli. Ker ta pasma v našem okraju ni ravno pogosta, in tudi nikogar ne poznamo, ki bi imel izkušnje z njim, - se obračam na vas.

Dobrodošle so vsakršne izkušnje, namigi, pripombe, komentarji. Pa če kdo najde še kakšen link, ki sem ga na spletu mogoče spregledala, ali pa karkoli, kar bi nam pomagalo. Zelo bi bila hvaležna.

----------------------------

Dobrodošli pa tudi vsi opisi in izkušnje z drugimi psi (čisto vseh, ne glede na pasmo), ker mogoče si pa še premislimo!

----------------------------

Hvala vam že v naprej!

***amy***

Temo je spremenil(a) ***amy*** dne 15. mar 2008 20:27:35

Temo je spremenil(a) ***amy*** dne 15. mar 2008 20:28:10

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15833

15. mar 2008 21:00

Bullmastiff, razen če vam ni prevelik, saj tehta tja do 60 oziroma 70 kg. Je kratkodlak. Pes lahko biva zunaj, je zelo nezahteven glede vzgoje, naučiti ga je treba zgolj osnovnih ukazov (sedi, poleg, prostor), obrambo ima prirojeno. Je izjemno priljuden, idealen družinski pes, ki poleg gospodarja uboga in upošteva tudi druge družinske člane. Je igriv in vesel pes, nadvse prijazen, ne laja (to je pomembno zavoljo sosedov), izjemno rad ima otroke in je do njih neverejtno ustrežljiv. RAd ima vso družino, je neverjetno zvest, do vsakega člana (nas je bilo deset pri hiši) ima svoj način kazanja ljubezni in predanosti. Do tujcev se obnaša tako, da s kratkim laježem opozori domače, da je nekdo tuj na vratih ali pred ograjo, ni pa agresiven. Ljudje se ga ustrašijo bolj zaradi njegovega videza, tako je bilo pri nas, čeprav je ta pes bolj mačka kot pes. Izredno "cartljiv" je, nežen, včasih le igrivo razposajen (valja se po hrbtu, moli vse štiri od sebe v smislu "malo me popraskaj"). Ne potrebuje veliko gibanja, sploh pa ne sme veliko tekati, priporočljivi so bolj sprehodi (zaradi teže) inobčasno pol ure do eno uro na morda metanja palice in podobno. Pred tem psom smo imeli ovčarja in rotvajlerja, po smrti našega Donna pa bomo znova imeli bullmastiffa in nobene druge pasme več. Pes je zelo obvladljiv, le zaradi velikosti je treba biti na sprehodu previden, ker se ga marsikado ustraši. Naš v sedmih letih ni nikdar kazal napadalnosti, le enega rotvajlerja je spravil na hrbet, ko ga je ta napadel od zadaj (ker ga lastnik ni imel na vrvici), in se branil, ko ga je, prav tako od zadaj, napadel nek spuščen in preveč razigran zlati prinašalec, ki ga lastnica ni preveč obvladala. Sicer pa se pred psi, ki bi ga napadli, samo ustopi, zravna rep in potem jih večina odneha (živali se razmejo med seboj, kdaj je treba odnehati). Glede hrane je morda nekoliko občutljiv, saj ne sme jesti svinjine (tako kot večina psov), mleka in kakšnih stavri, ki napenjajo. Pri briektih smo poskušali, dokler nismo našli takšnih, ki so mu sutrezali (po nekaterih vrstah je namreč dobil izpuščaje). Brikete smo mu vedno zalili z neslano juho iz kosti in dodali zelenjavo, vsaj enkrat tedensko je dobil ribe, kakšno jajce in podobno. Oboževal je sladko, za čokolado bi menda lopova spustil v hišo, za kos torte bi lopova menda še pospremil do vrat in pazil, da mu sosednje ne bi kaj naredili.... Glede na razvpiti primer, ko so bullmastifi poškodovali nekega Ljubljančana, bi rekla, da je bila tam osnovna napaka v vzgoji in neobladovanju psov, pa še kak drug element bi se našel, ki je pri psih vzbudil čredni nagon. AMpak tako je pri vseh pasmah (naš projatelj, ki je plastični kirurg, in je v svoji karieri zašil že ničkoliko poškodb zavoljo pasjih ugrizov, pravi, da je zdaleč največ ugrizov psov tako imenovanih prijaznih pasem (prinašalci, labradorci) in majhnih psov, sajljudje rinejo v njih, prepričani, da jim pes ne bo nič naredil. Amapak vsak pes ima kosmata ušesa). Če vam bo to prvi pes, pa si vsekakor omislite za vzgojo ne preveč zahtevnega psa. Posvetujte se s strokovnjaki, povprašajte na kinološkem društvu, pozorno preberite različne revoje itd., saj je pes preveč občutljivo bitje, naše sobivanje in veselje z njim pa preveč pomembno, da bi si omislili psa, ki ga je težko obvladovati. In nekdo v hiši mora biti alfain omega za tega psa, ker vsak pes, velik ali majhen, hoče postati vodja krdela. Zato potrebuje gospodarja, ki bo vedno nad njim in mu bo dal vedeti,kdo je gospodar pri hiši. Pes namreč ni otrok, čeprav nekateri z njimi tako ravnajo. In ne sme biti gospodar, poznati mora meje (da ne skače po mizi, ko družina je, tudi na stole ne, da ne grize po stanovanju, da ve, kdaj je konec igre in podobno). Vse to upoštevajte, ko se boste odločali za psa. Preberite raje pet knjig, primerjajte različna mnenja o pasmah, predvsem pa povprašajte po več različnih leglih in primerjajte, kaj vam bo kdo povedal. Morda se ti zdi moje pisanje nepotrebno, a v 25 letih, v katerih smo imeli štiri pse različnih pasem, smo se veliko naučili. Zato je bolje tri krat prespati in še četrtič premisliti, preden se odločite. Kajti pes ni igrača, da bi jo kar tako lahko odložil, ko se je naveličaš. Po moje pa zazačetek ne bi bilo napak vzeti tudi kakšnega psa iz azila. Tako hvaležnih bitij je malo pod soncem, tako vsaj kažejo izkušnje mojih znancev, ki so se odločili za to možnost. Mamamia mamamia

Mali varaš  

član od: 8.1.2008

sporočila: 71

16. mar 2008 10:16

Citat: Če vam bo to prvi pes, pa si vsekakor omislite za vzgojo ne preveč zahtevnega psa. Posvetujte se s strokovnjaki, povprašajte na kinološkem društvu, pozorno preberite različne revoje itd., saj je pes ... Vse to upoštevajte, ko se boste odločali za psa. Preberite raje pet knjig, primerjajte različna mnenja o pasmah, predvsem pa povprašajte po več različnih leglih in primerjajte, kaj vam bo kdo povedal. Zato je bolje tri krat prespati in še četrtič premisliti, preden se odločite. Kajti pes ni igrača, da bi jo kar tako lahko odložil, ko se je naveličaš. mamamia Bravo ga. mamamia. Za vas bi rekel(vi boste razumeli v katerem žargonu), da ste alfa samica Priporočam knjigo(tudi "starejšim" kinologom) avtorja Desmond Morris: Zakaj pes maha z repom (resnice in zmote o vedenju psov L Mv P

tumpika  

član od: 14.3.2006

sporočila: 1324

16. mar 2008 10:35

MV, glih na tebe se m obrnila, ko m šla v penzijo pa si pesa kupla. Lehko? tumpika

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

16. mar 2008 11:23

Nekaj zelo podobnega po značaju in videzu je tudi nemški volčji špic. (saj je tudi lapphund vrsta špica).

Če bi ti bil slučajno zanimiv, se mi javi na ZS, lahko ti preskrbim direkten kontakt z nekdanjo vzrediteljico, dobro poznavalko in ljubiteljico te pasme.

Primeren je tudi za prvega psa.

Cila

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

16. mar 2008 11:36

Amy, še nekaj:  karkoli boš kupila, kupi pri vzreditelju in si dobro oglej okoliščine, v katerih leglo odrašča. Če se ti bo karkoli zdelo narobe, ne kupuj, zlasti pa ne pri posrednikih. Sem slišala že preveč žalostnih zgodb o psičkih s trajnimi okvarami, o psičkih, ki kljub dobri zdravniški negi niso doživeli dveh let ...

Cila

***amy***  

član od: 24.1.2008

sporočila: 289

16. mar 2008 12:02

Ja, Cila, to smo tako ali tako nameravali - namreč kupiti psa z rodovnikom, pri "rejcih s certifikatom". Čeprav zadnje čase marsikaj slišimo celo o ponarejenih rodovnikih. Pes pa naj bi bil srednje velik, in ne za čuvaja - le kot družabni družinski pes, prijazen do tujcev. ***amy***

Jerneja USA  

član od: 24.11.2006

sporočila: 812

16. mar 2008 15:57

Cila je napisal/a:

Amy, še nekaj:  karkoli boš kupila, kupi pri vzreditelju in si dobro oglej okoliščine, v katerih leglo odrašča. Če se ti bo karkoli zdelo narobe, ne kupuj, zlasti pa ne pri posrednikih. Sem slišala že preveč žalostnih zgodb o psičkih s trajnimi okvarami, o psičkih, ki kljub dobri zdravniški negi niso doživeli dveh let ...

Cila

 

! Podpisem se pod Cilin post !

 

Jerneja USA

lucka52  

član od: 13.7.2007

sporočila: 1939

16. mar 2008 18:09

Kaj mesancki pa ne pridejo v postev? Se mi zdi da se se najbolj priblizujejo lastnostim, ki si jih opisala zgoraj.Pa veliko jih je,ki bi si zeleli dom, verjemi! Jaz sem imela ze vse sorte-nemskega ovcarja, pa jazbecarko,pa terierja, no zdaj imam pa mesanko, ki jo ne zamenjam za nobenega ponosnega lastnika nazivov cac,cacib,bob ipd.lp lucka

Robida  

član od: 4.7.2004

sporočila: 780

16. mar 2008 18:35

amy, če imate v mislih hišnega psa, ti lahko priporočam kavalirja (Cavalier King Charles Spaniel). Zelo prijazen, tih, nezahteven, 8 kg, gladka svilnata dlaka, v štirih različnih barvah. Če ti bo zanimivo, lahko posredujem več informacij. lp, robida

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti