12. mar 2008 13:07
Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so; midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ? To je "živio" – zdaj starešina je mladi napil.« in ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem, povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem. Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel, za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel: in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic, in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic. »Pa ne bo jih nazaj več?« - »Ne, to so vse tebi pustili, kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.« (O. Župančič, Duma) magnolija