Pravnik- pripravnik

23. jul 2013 13:00

Frina,

saj take cvetke najdeš v vseh strokah. Vsak si pač po svoje utira pot skozi življeje. Račun vedno pride, prej ali pozneje, tak ali drugačen.

23. jul 2013 17:30

Mah, rekla bi, da moramo vsi najprej pred svojim pragom pomesti. Večina ljudi ima neke sanje, pa naj jih ostali vidijo kot naduto evforijo ali pa ne. In starši imajo pravico biti ponosni na svoje otroke, ker alternativa ni nič kaj rožnata. Nekateri srečneži odkrijejo, da so bili kot otroci tako ali drugače usmerjeni na napačno pot, jo mahnejo v drugo smer in postanejo po svoje uspešni. Ta manj srečni ostanejo pri čemer so že in imajo eno obžalovnaje za drugim: Če bi lahko še enkrat, bi naredil drugače. Vsi poznamo take ljudi.

Kaj kdo počne je stvar posameznika in ni, da bi nekdo drugega gledal s prezirom, češ, ona se ukvarja z materinstvom. Tudi ljudje z diplomo ali doktoratom, narejeno s samimi desetkami in v roku, nimajo pravice gledati podcenjujoče na ljudi, ki nimajo istih univerzitetnih dosežkov. Tole, kar si ti napisala, ljuba Frina, ni nič drugega, kot zlonamerno obiranje. 

Hočem reči, we all have skeletons in our closets.  Kaj je pravzaprav uspeh v življenju? Diploma za nekoga, za drugega materinstvo in za tretjega dejstvo, da če bi lahko še enkrat živeli svoje življenje, ne bi ničesar spremenili. Meni se zdi tole tretje občudovanja vredno.

Vanja

23. jul 2013 17:46

Z vsem spoštovanjem do Frine se pa le moram  podpisati pod Vanjino mnenje.

16. avg 2016 11:05

Pozdravljeni!

Malo obujam staro temo.

Tudi jaz sem tik pred dokončanjem magisterija na Pravni fakulteti. Zato sem se še pred zaključkom angažirala za iskanje pripravništva oz. službe, redno spremljam objave na Odvetniški zbornici, ZRSZ in vseh možnih portalih, kariernih centrih ipd. Na žalost je tako, da večina zahteva izkušnje, pripravništev pri odvetnikih/notarjih pa tudi ni na pretek. Sem tudi pripravljena, dokler ne zagovarjam magistrskega dela, delati preko študentske napotnice. Iščem predvsem na območju Maribora, Celja, Velenja, Ljubljane in tdui Koroške.

Tako da bom, v primeru da katera ve za kakšno mesto,zelo hvaležna za vsako informacijo oz. kontakt. Z veseljem pošljem tudi življenjepis in prijavo.

Lep pozdrav!

16. avg 2016 14:06

Težka bo. Veliko diplomirnaih pravnikov volontira, da si pridobijo vsaj nekaj izkušenj. Nikakor ti nočem vzeti volje, želim te le obvarovati pred prevelikimi pričakovanji. Pritisk pravnikov je namreč povsod tolikšen, da so mnogi pripravljeni delati brezplačno, samo da delajo. Ali pri določenih odvetniških družbah celo sami plačati, da lahko delajo.

Na sodiščih in tožilstvih pa verjetno veš, kolikšna je čakalna doba. Nekaj let, in to za povprečje ocen nad 9.5.

Sicer se najde tudi kak odvetnik, ki na prakso raje vzame koga z nižjim povprečjem od tistega z ne vem kako visokimi ocenami (ker te res niso merilo sposobnosti za delo v praksi), a jih prav veliko ni.

Telefon v roke in kliči od pisarne do pisarne, pa maile pošiljaj, ni druge.

16. avg 2016 16:07

Se popolnoma strinjam z mamamio. Potrudi se in za vsakega naslovnika posebej napiši, zakaj bi rada prišla prav k njemu/njej, nikar ne pošiljaj naokoli izdelka, za katerega bo že od daleč jasno, da je šel na 100 naslovov. Nikar tudi ne piši "pripravljena sem delati kar koli", veliko boljši vtis narediš, če daš jasno vedeti, da točno veš, kaj hočeš delati in doseči, in da boš to našla prav tam, kamor pošiljaš prošnjo.  Ko stvari odpošlješ, počakaj par dni, potem pa pokliči in  vljudno a odločno vprašaj, ali so dobili tvoje sporočilo in kdaj bi se lahko prišla osebno predstaviti. S tem boš dala vedeti, da misliš resno in da se znaš zavzeti zase, prihranila si boš pa tudi neskončno čakanje na odgovore, ki jih mogoče nikoli ne bi bilo. Vedeti morajo, da si resna in pripravljena vzeti stvari v svoje roke!

Bodi trmasta in vztrajna, ostani odprta za različne možnosti, vsekakor pa se  oboroži z neskončnim potrpljenjem in neizčrpno dobro voljo! Naj ti slednjega ne zatre kaka vzvišena tajnica ali napihnjen asistent tretjega sekretarja. Ne pozabi, da nekaj si, nekaj znaš in lahko s svojim znanjem tudi nekaj prispevaš. In če rečejo ne, ne pozabi vprašati, ali mogoče vedo za koga, ki bi pa pripravnika potreboval. Vprašati je zastonj in nimaš kaj izgubiti.

Saj veš, kako so rekli stari Kitajci - moli za to, kar si želiš, delaj za to, kar potrebuješ. Če uspeš poskrbeti, da ti bo to delo v užitek, si dobila točno to, kar si zaslužiš. Zavihaj torej rokave, nabrusi tipkovnico in veliki sreče!

16. avg 2016 17:51

Limnol, super nasveti!

17. avg 2016 12:44

Hvala vsem za spodbudne besede.

Zavedam se problematike velikega števila pravnikov. Še vedno pa močno verjamem, da nas je takšnih, ki se zavedamo primanjkljaja praktičnih izkušenj po končanem študiju in v karirerni svet vstopamo z zavedanjem, da se moramo še veliko naučiti, in posledično s potrebno skromnostjo, še vedno premalo. A kaj, ko niti takšni ne dobimo prve priložnosti.

Kljub zavrnitvam oz. še pogostejši ignoranci s strani naslovnikov mojih prijav in prošenj, se ne dam.