Film

25. feb 2013 14:49

Mene je pa navdušilo PIjevo življenje. Kakšno sporočilo filma, koliko simbolike, neverjetni posnetki morja in neba, kakšna zgodba in življenjski nauk ... Lep, lep, lep.

mamamia

25. feb 2013 14:59

Gigi, jaz imam podobne predsodke. Ne maram "predstav, pa naj bo opera ali musical, v gledališču ali na platnu, v katerem se dialogi pojejo. 

Vanja

25. feb 2013 15:44

Gigi_84 je napisal/a:

Vanja, tale je še v planu. Od "nominirancev" sem si ogledala samo Django unchained in Argo in sem navdušena. Za Les Miserables potrebujem še malo - se še navajam na misel, da bo Russel Crowe pel - veliko raje ga gledam razgaljenega v gladiatorski opravi :) Gigi_84

 

Gigi, Russel Crowe zelo dobro poje, ampak definitivno je njegov glas za rock'n'roll, ne pa za musical

Glede oprave se pa čisto strinjam s tabo

 

sonci

25. feb 2013 15:58

Včeraj - po dolgem, dolgem času - sem spet gledala Cat Ballou. Jane Fonda in Lee Marvin v zelo mladih letih - ampak smešno do neba!

Od oskarjevcev pa sem gledala samo Pijevo življenje  - čeprav nisem videla drugih, se strinjam, da si je zaslužil vse nagrade, ki jih je dobil. Res eden redkih filmov, ki te prevzamejo.

Sonja

25. feb 2013 16:01

Meni fantazijski filmi in knjige ne gredo. NIsem videla / čitala nobenega od Harry Potter, Lord of rings, Avatar....

Vanja

25. feb 2013 16:03

Pijevo življenje je povsem druga liga kot Harryji Potterji in sorodna favna, se jih sploh ne da primerjati. 

Sonja

25. feb 2013 16:30

Tudi Lord of the Rings je čisto druga liga kot Harry Potter (govorim o knjigah, ne o filmih...), razlika je približno tako težko opisljiva kot tista med erotiko in pornografijo - kot je nek ameriški sodnik nekoč rekel, težko je povedati z besedami, ampak ko ju vidiš, ju ločiš. Sicer pa sama nisem videla še nobenega letošnjega oskarjevca, Les Miserables pa samo v teatru (jaz namreč naravnost obožujem musicale, filme po musicalih pa malo manj - izjema je bila filmska Evita, ki se mi je zdela perfect v vseh pogledih in boljša od odrske izvedbe). lp, proxima

25. feb 2013 16:42

Tudi jaz grem prav rada na kak musical, ampak nedavno sem imela smolo z ogledom Dr.Jackyl Mr Hyde. Ajoj, pogovori so se peli (kot izgleda da se dogaja v Les Miserables) in je bil živ obup pa grozno nama je bilo žal, da ob pavzi nisva šla kar domov. Lani sem tudi videla nekaj podobnega in še bolj obupnega, za kar se sploh ne spomnim  naslova, se je pa dogajalo na nekem Toscanskem trgu. 

Les Miserables sem čitala v gimnaziji in videla par filmov, musicla pa še ne. 

Proxima, a Chicago ti tudi ni bil všeč? 

 

Vanja

25. feb 2013 16:57

limnol je napisal/a:

Včeraj - po dolgem, dolgem času - sem spet gledala Cat Ballou. Jane Fonda in Lee Marvin v zelo mladih letih - ampak smešno do neba!   Sonja

Če sto let živim, tega se ne da pozabit: http://www.youtube.com/watch?v=cz6fKjtQ1zI 

lp

cervus

25. feb 2013 17:08

Chicago se mi je zdel čisto gledljiv, ampak nič kaj dosti več od tega. Od filmov, posnetih po musicalih, sem zares tripnila (razen na Evito) pravzaprav samo še na Hair, Cabaret, Jesus Christ Superstar (verzija iz sedemdesetih) in *blush* Mary Poppins (in si jih tudi še vsake toliko časa ogledam); celo Phantom of the Opera me je na platnu nekoliko razočaral (nisem nikakršen kvalificiran kritik, samo tisto v kinu za moj okus ni segalo do peta tistemu v teatru - trikrat, če sem natančna, enkrat pred poldrugim desetletjem na Broadwayju in potem v zadnjih letih dvakrat v Londonu). lp, proxima