10. avg 2014 1:25
Torej, The one hundred feet journey ne bi rangirala skupaj z Babette"s Feast, je pa gledljiv film za petek zvečer, ko ti res ni, da bi se ukvarjal s problemi. Zgodbica je "malce pocukrana" in po pravici povedano, meni se je zdelo, da se vonj po curryju in kardamomu vleče po kino dvorani.
Ker je bila Zgodba o O že spet omenjena in ker so bile zvezde ravno prav naravnane, se je DVD s filmom znašel v mojem poštnem nabiralniku. Na ovitku sem prečitala s par stavki opisano vsebino (prej nisem vedela nič več, kot kar je omenila Vendy) in me je gledanje že minilo. Moja boljša polovica je postavil retorično vprašanje: LE kako so lahko ženske tako butaste, meni so pa taka "predajanja" nesmiselna, ker imam občutek, da dedce, ki radi to počenjajo, bog ni preveč bogato obdaril 15 cm (al kolikorkoli je že) pod popkom. Pri 13 minutah je bil DVD iz plajerja, v kuverti in poštnem kaslcu. Včasih je treba kako stvar preverit, da lahko argumentirano rečeš, da nekaj ni zate. Aja, o kvalitetnem igranju raje ne rečem nič.
Vanja