Bratec

2. mar 2008 20:15

  Glej, da mu boš vzornica, hehehe!

LP

cervus

2. mar 2008 20:32

Čestitke!!! Poznam brata,ko je starejši star 34 let,mljaši pa 13.Ampak jaz še vedno velikokrat mislim,da je tamal nečak,ker je težko (vsaj meni) v glavi pošlihtat,da je nekdo tako starejši pa je še vedno brat. Roncolino

2. mar 2008 20:49

Moja sestrica je od mene mlajša 19 let. (Prava sestra, zdaj je stara 14 let ) Pa se mi nikoli ni zdelo nič čudno. Ko sem bila še doma mi je res bila bolj kot hčerka, saj sem veliko skrbela zanjo. Zanimivo je bilo, ko je zlomila ključnico in sva jo jaz in mami peljali k zdravniku (takrat je bila stara kake tri leta)in sva komaj prepričali sestre in zdravnike da je ona moja sastra. Po vsej sili so hoteli, da mami ostane zunaj v čakalnici..... Veliko je bilo takih situacij... In nikoli nisem mislila, da je kaj čudno.... Čestitke iz moje strani, imej ga rada, velikokrat te bo rabil in tudi ti njega. Lep pozdrav hema

2. mar 2008 22:14

Sama sem edinka in tega ne privoščim nikomur.

Zelo bi bila vesela kakšnega takšnega polbrata!

Bodi vesela, konec koncev je to eden "tvojih" ljudi!!

Si pa ne očitaj, če si razdvojena, minilo te bo....

Lep pozdrav!

jasna

2. mar 2008 22:37

Čestitam, snežinka! Rojstvo je najlepša stvar, ki se v življenju zgodi.Otročiček je ena sama sreča, ko se ti prvič nasmeji izginejo vsi pomisleki. Zato bodi vesela, da si dobila bratca, leta razlike med vama niso važna, važna je ljubezen, ki vaju bo povezovala. Vso srečo tebi in ostalim v družini! daga

3. mar 2008 4:01

Čestitam! Uživaj ob bratecu, koliko se da, z ostalim se ne obremenjuj.

Tudi jaz sem edinka, in ni luštno, verjemi. Zato sprejmi malo štručko in pusti  ostale stvari, saj se bo vse uredilo. Kot so ostale že napisale, mali ni nič kriv, da se je rodil. Imejte ga radi, pa tudi vi ostali se imejte radi, ker življenje je prekratko, da bi se s tem obremenjeval in si uničeval srečo. Je že moralo biti tako. Usoda ima pač svojo pot in lažje jo sprejmemo, če se z njo sprijaznimo.

Srečno vsem.

Kyara