29. feb 2008 16:26
Saj res Ežoj kako pa kaj tvoje miške?
jade
29. feb 2008 16:26
Saj res Ežoj kako pa kaj tvoje miške?
jade
29. feb 2008 16:52
Jade, če ni to naša Genovefa tudi nič nočem. No, sem vsaj potolažena da ne strada še več, celo s čokolado jo hrani. Mi je kar odleglo. lp Vesna
1. mar 2008 9:48
Hvala, da se zanimate, z miško sedaj imamo drug odnos: se je kar naselila pri meni ( slišim je ponoči ), za čokolado se ne zmeni več, sem dal za vabo sončična semena, pa nč, kod hodi in s čem se preživlja pa ne vem.
ežoj
1. mar 2008 10:58
Pri nas je pa pred leti ob poti, ki vodi do morja stanovala ena kača črnica ( tako jih tu kličemo).
Je bila pa neverjetno družabna. Iz robidovja, kjer je bil očitno njen dom, je ob zvoku korakov prišla na stezo ali se je obesila na kakšno vejo.
Seveda smo se je najprej vsi bali in kričali ob srečanjih, ma sčasoma je postala naša in ne vem več kateri od sosedov jo je krstil za Mariota.
Potem smo puščali skledice z mlekom in briketi za muce in pse, ne vem, če jih je pojedel Mario ali okoliške živali. Se je pa rad, kako bi rekla , menil z nami. Ko se je obvesil čez vejo, si mu rekel čao Marjo, pa se je kar zadovojlno guncal.
Najbolj smo se veselili poletja, ko se v naš kraj zgrnejo množice turistov; meni je bilo hecno kakšen teden poslušati vpitje - Mario se je seveda ob vsakem zvoku korakov obesil na vejo.
Eden od turistov ali njihovih skrbnikov je na začetek iin konec steze postavil napis:
Pozor gož, ni nevaren !
Enemu tepcu se je gotovo zdel, ker smo ga eno jutro našli mrtvega na vratih do obale. Pa še gož ni bil.
nola
20. apr 2008 21:06
Danes je moj dan. Že zjutraj sonce, kavica in za nameček sva z možem opazila še tele ljubke živalice na našem vrtu. Bila sta dva, eden malo večji. Sončila sta se in nič kaj preveč se nista zmenila za najino opazovanje. Sklenila sva, da jima narediva skalnat domek kamor se bodo lahko skrili (upava da jih je več) pred našim Ludvikom (mačkom). Tudi njega imava rada. lp Vesna
21. apr 2008 18:02
Rimljanka če si tako želiš kuščarjev (jaz se jih bojim) kar k meni pridi jih imamo okrog hiše polno!! Ko sem prišla k možu živet so pomojem vsi kuščarji dobili pretres in stres, saj sem vedno močno kričala kadar sem kakšnega videla. No bom pa probala letos in jim dala možnost in si jih ogledala pol bomo pa vidl če bomo prijatli... sam dvomim, ker imam občutek da me zanalašč strašijo. No pa še za vas ljubitelje teh živalic, pri nas imamo kuščarje, martinčke in slepce... so pa kuščarji različnih barv in oblik. biba
21. apr 2008 18:58
Nabavi si mačke - 2 tedna nazaj sem dobila le še prvi 2/3 kuščarja pod avtobilom na dvorišču (ja, večina repa je manjkala). Ko nismo imeli mačk, smo imeli sto in eno žival v vrtu, pa toliko manj vrtnin... Zdaj pa se je vzpostavilo ravnovesje. Mačke so zakon! :) Jejža
21. apr 2008 19:11
Nobeno ravnovesje se ni vzpostavilo, kvečjemu podrlo se je.... Človek tako ali tako vse v naravi podre, česarkoli se dotakne. Dobr, razumem, vrt je vrt, "škodljivcev" v njem si nihče ne želi, ampak kuščarji so v tem pogledu celo "koristni". Samo ne mi pa pisat o nekakšnem ravnovesju tam, kjer je vse umetno!
LP
cervus
21. apr 2008 20:18
Občudovanja ste vredne tiste,ki se kuščarja ne bojite,jaz se ga...Okoli brunarice imamo okli 50 martinčkov,tudi takih "domačih",je veliko škarp in prav prijetno jih je imeti,to priznam.Sem pa prejšnji vikend imela bližnje srečanje z zelencem v kompostu in kot pravi Biba je tudi ta najbrž dobil pretres...Razne govorice krožijo o teh zelencih in baje so kar agresivni,če po nesreči stopiš nanj. Imam pa martinčka brez repa, ki je že kar nekaj časa naš stalni sostanovalec. Darja -Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Bučke s sirom
Moj domači kruh