Kako treba postopiti, ko želimo kaliti semena, da bi dobili kalčke za zaužitje? Katere treba posejati v zemljo in katere ne? Npr ali vodno krešo treba posejati v zemljo, ali je možno tudi brez zemlje pridelati?
Hvala za odgovor
KornelijaPT
Kako treba postopiti, ko želimo kaliti semena, da bi dobili kalčke za zaužitje? Katere treba posejati v zemljo in katere ne? Npr ali vodno krešo treba posejati v zemljo, ali je možno tudi brez zemlje pridelati?
Hvala za odgovor
KornelijaPT
28. feb 2008 9:21
Za kaljenje kalčkov ne potrebuješ zemlje, potrebujejo vlago. Lahko si pomagaš s steklenim kozarcem (tistim za vlaganje) ali pa nabaviš kalilnik. Sama sem začela s kozarcem, nato pa sem kupila kalilnik in mi ni žal. Postopek kaljenja pa je zelo preprost. Kupiš semena (ne tista, ki so namenjena za setev na vrtu) in jih za nekaj ur namočiš v vodo, nato pa jih daš v kalilnik in jih 2-krat na dan spereš, preliješ z vodo in čakaš, da so dovolj veliki. In to je vse. ajetam
28. feb 2008 10:03
Moraš redno spirati, da se ne pojavi plesen. Vodna kreša tvori eno tako sluz in jih je težko spirati. Na tvojem mestu bi raje začela s semeni lucerne, ker niso zahtevna, ko pa dobiš več prakse pa lahko probaš še druge. lp Naya
28. feb 2008 10:06
Zelo enostavna in za moj okus celo najboljša je redkev.
Aki
28. feb 2008 10:17
v Kaliji imajo sedaj celo serijo semen za kaljenje, zraven pa eno tako mičkeno brošurco, kjer so semena opisana - kakđni so okusi,.... http://www.semenarna.si/prodajni_program/vrtnine/vrtn http://www.aktivna.si/prehrana/za-aktivne/kalcki-90 klavdija
28. feb 2008 10:25
Tukaj je en recept s kalečo pšenico: http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=7170
zelo dobra in zdrava sladica.
Aki
28. feb 2008 21:23
Tole besedilo sem skopirala z neke spletne strani (žal pa se ne spomnim več od kod - morda s strani pozitivke.net???) 1. OD KOD KALČKI Preden se popolnoma prepustimo tej slastni zelenjavici pa še zgodbica ali dve. V neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali lek proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore, kjer so živeli več sto let stari ljudje. Prehranjevali so se samo s kalčki. Učenjaki so prenesli gojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokazano, da so na Kitajskem uživali "kalečo zelenjavo" kot zdravilo že pred 5.000 leti. V 18. stoletju so mornarji, ki so krožili po svetovnih morjih, množično obolevali za skorbutom in drugimi avitaminozami. Tedaj je slavni kapitan Cook, ki je odkril večji del Oceanije, ukazal, naj jedo kaleča zrna. To je pomagalo. Kitajski izseljenci so prenesli kalčke v Ameriko in Evropo, vendar jo drugi ljudje niso uživali. Med drugo svetovno vojno je prehrambeni oddelek na Kornelski univerzi v ZDA z oglasom iskal "zelenjavo, ki raste v vseh podnebjih in vseh letnih časih, dozori v nekaj dneh, ima tolikšno prehrambeno vrednost kot meso in vsaj toliko vitamina C kot paradižnik ter jo lahko skuhamo z malo goriva v zelo kratkem času." Tem pogojem je ustrezala "kaleča zelenjava". Vendar so jo začeli bolj množično uporabljati šele pred kakimi dvajsetimi leti, v Evropi pa pred desetimi, če izvzamemo kitajske restavracije, ki pa so se omejevale na sojine kalčke. 2. ZAKAJ KALČKI Kalčki so svojevrstno, neposredno doživetje narave. Spremlja nas občutek, da se dogaja nekaj čarobnega, ko se do tedaj speče seme z vlago, zrakom in toploto, toda brez vsake zemlje s kalčki prebuja v novo življenje. Kaljenje in razvoj rastline nikakor ne navdušujeta le otrok, čeprav je gojenje kalčkov prav zanje najbolj poučno in prijetno. Uporabo kalčkov v prehrani utemeljujejo tudi praktični razlogi. Pozimi, ko so vrtnine in zelenjava v trgovinah dragi in bolj nasičeni s pesticidi, so kalčki poceni nadomestilo in kadar želimo na voljo. Na svetovnem spletu sem naletela na zanimivo priporočilo zdravnice pacientu, ki se je odvajal od kajenja. Svetovala je, da mu bodo pri tem najbolj pomagala tako imenovana "životvorna živila". Mednje spadajo številni kalčki in poganjki. Rastline imajo v začetku rasti izredno veliko snovi, ki krepijo obnovitveno moč človekovih celic (vitamine, rudnine, oligoelemente, aminokisline, encime, rastlinske hormone). Od kod kalčkom te čudovite lastnosti? Ker so vir novega življenja, imajo najboljše snovi, ki jih tako življenje potrebuje. Torej, biološko polnovredna hrana in kalčki so neločljiva celota. Z vitamini in beljakovinami dopolnjujejo presne in močnate jedi. Njihovo življenjsko moč pa najbolj izkoristimo, če uživamo surove, kjer je to le dovoljeno. Sicer pa je uporaba kalčkov vsestranska. Za namaze, solate, juhe, dušene jedi, omlete, domišljija in okus ne poznata meja. 3. KATERA SEMENA KALIMO ZA UŽIVANJE Užitni so kalčki večine uporabnih rastlin, vendar so nekateri grenki ali pa kalijo prepočasi, kalčki nekaterih razhudnikov, npr. krompirja, so tudi rahlo strupeni in se jih izogibamo (posebno nevarni so poganjki krompirjevih gomoljev). Največkrat gojimo stročnice; zeleno sojo oz. pravilno fižol mungo, rdečo sojo ali fižol azuki, lečo, čičeriko in navadno vrtno sojo. Med manjša semena, iz katerih se razvijejo nežnejši kalčki oz. poganjki, pa sodijo lucerna (alfa-alfa), vse vrste kapusnic, gorčico, krešo, redkev, celo repo, čebulo, sončnice, bučno seme. Mnoge vrste žitaric so prav tako primerne za nakaljevanje, posebej pšenica, ječmen in rž. Redkeje gojimo kalčke ajde, lanu, triplata in sezama. 4. KALČEK - DRAGOCENEJŠI OD SEMENA Uporaba semen v kuhinji ni nič novega. Žito zmeljemo in iz njega spečemo kruh, stročnice namočimo in jih skuhamo. Kaj pa skriva v sebi kaleče seme? Semenska ovojnica obdaja en ali dva klična lista. Globoko v notranjosti je kalček. Semenska ovojnica in klična lista vsebujejo vse potrebne snovi za rast in razvoj kalčka. Če seme v vodi nabrekne, se hranilne snovi razgradijo, prerazporedijo in nastajajo takšne, ki so sposobne hraniti rastoči kalček. Zato se hranilna vrednost kalčkov neprenehoma povečuje, množijo se vitamini in encimi. Seme vsebuje 10% vode, štiri dni star kalček pa kar 90%. Temu ustrezno se zmanjša energijska vrednost. Škrob in sladkor, maščobe in olja se med kaljenjem razgradijo ali spremenijo v za organizem bolj sprejemljive oblike. Beljakovine razpadejo v svoje gradnike, aminokisline. Vitamini Sojini kalčki imajo veliko vitaminov B kompleksa in prav neverjetno količino vitamina A in C, ki sta tudi antioksidanta in pomagata ohranjati organizem. Med kaljenjem se poveča vsebnost vitamina A za 3x in vitamina C za 5x. Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vitamina C kot šest kozarcev pomarančnega soka. Kalčki redkvice imajo 29x več vitamina C in 4x več vitamina A kot mleko, vseh vitaminov skupaj pa kar 39x več kot v zrelih redkvicah. Zares, kaleča zrna so pravcate tovarne vitaminov. Beljakovine A to še ni vse. V sojinih kalčkih je tudi 28% beljakovin, medtem ko jih je v mesu "le" 13% in jajcih 11%. Minerali Kalčki kapusnic imajo kakih 10x več kalcija kot krompir. Težko sprejemljive oblike mineralov med kaljenjem preidejo v lažje sprejemljive. Ko kalček požene prve korenine, pa tudi te srkajo rudninske snovi iz vode. Torej je količina rudninskih snovi odvisna tudi od kakovosti vode, s katero jih spiramo. Ostale zdravilne snovi Raziskave so pokazale, da vsebujejo kalčki tudi mnoge zdravilne snovi. Kalčki lucerne, detelje, brokolija in soje vsebujejo kanavanin, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka ter estrogene, ki spodbujajo rast in gostoto kosti in zavirajo osteoporozo. Kalčki brokolija vsebujejo tudi glukosinolate in isotiocianate, ki spodbujajo produkcijo različnih encimov v organizmu. Kalčki lucerne pa so vir saponinov, ki odstranjujejo škodljivi holesterol in nasičene maščobe ter spodbujajo imunski sistem organizma. Prebavljivost Prebavljivost semen se z nakaljevanjem poveča. To še posebej velja za stročnice. Snovi, ki povzročajo napenjanje, se med kaljenjem razgradijo. 5. RAZMERE ZA KALJENJE Seme miruje, dokler nima ustrezne vlage, zraka in toplote. Šele potem se mirovanje pretrga in zarodek začne rasti. Nabrekanje Nabrekanje semena je prva faza v razvoju kalčka. Semenska ovojnica postane prepustna za vodo in zrak, seme pospeši dihanje in presnova se začne. Nastali encimi vplivajo na spremembo rezervnih snovi in kalček začne rasti. Kaljenje na svetlem ali v temi Dokler se ne pokaže kalček, kalimo v temi. Nato seme izpostavimo svetlobi, s čimer se izboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata. Seme potrebuje toploto Seme kali šele v ugodnih temperaturnih razmerah. Večina semen kali pri 18 do 22°C, žita pa kalijo tudi pri nižji temperaturi. Na splošno premalo toplote upočasni kaljenje, previsoka temperatura pa seme rada izsuši. Brez vode in zraka ni rasti Voda in zrak morata biti v določenem razmerju. Seme naj bo enakomerno vlažno, nikdar preveč mokro. Vsakodnevno spiranje skrbi za zadostno vlago in za zračenje ter odstranjevanje ogljikovega dioksida in ostalih odpadnih snovi, ki so posledica dihanja semena. Tako preprečimo razvoj glivic in bakterij, torej gnitje ali plesnenje nežnih kalčkov. 6. KJE LAHKO KALIMO Kaljenje v skodelah V ta namen potrebujemo plitvo skledo, krožnik, sito in folijo, ki zadržuje vlago. To je primeren način za nakaljevanje semen, ki izločajo sluzaste snovi, npr. kreša in lan. Kaljenje v kozarcih za vlaganje Potrebujemo višje kozarce za vlaganje in zelo tanko tkanino, npr. najlonke ali mrežo za muhe, gre pa tudi z gazo. Ta način je primeren predvsem za nakaljevanje večjih semen, kot so fižol azuki in mungo, pa lan in čičerika. Način je primeren tudi za nakaljevanje večjih količin semena. Kaljenje v kalilniku Najprimernejši, oz. najenostavnejši način pa je nakaljevanje semen v kalilniku. Kalilnik sestavljajo navadno trije pladnji zloženi en vrh drugega s perforiranim dnom ali pa iztočnim kanalom, da voda izteka v spodnjo lovilno posodo. Spiranje semen je enostavno, tu ni skrbi, da bi voda zastajala v posodah. Kalilnik je primeren za nakaljevanje vseh vrst semen. Sama sem ugotovila, da so za manjša semena, kjer se odtočni kanal rad zamaši s semeni bolj primerni kalilniki s perforiranim dnom, saj voda hitreje in lažje odteče. 7. POSTOPEK KALJENJA Količina semena Glede na velikost posode, v kateri bomo kalili, pripravimo ustrezno količino semena. Preveč semena v kalilniku bo povzročilo počasnejše kaljenje in nekatera semena sploh ne bodo kalila. Zaradi premalo zraka kalčki lahko začnejo plesneti. Upoštevati moramo, da se seme z namakanjem in nakaljevanjem navadno poveča. Čiščenje Pred nakaljevanjem izločimo poškodovana semena, morebitne kamenčke in plevel. Poškodovano seme ne kali, rade ga napadejo plesni. Nato seme temeljito speremo pod tekočo vodo, da odstranimo umazanijo. Namakanje Očiščeno seme namakamo v primerni posodi v štirikratni količini vode. Sluzastih semen, kot so kreša, lan, brokoli, rukola ne namakamo. Prav tako seme ajde namakamo zelo kratek čas, ker rado razpade. Nekateri proizvajalci kalilnikov navajajo, da semen v kalilniku sploh ni potrebno namakati. Največkrat zadostuje namakanje čez noč, zlato pravilo za fižol, lečo, čičeriko je 10 do 12 ur, za gorčico in lucerno pa 3 do 6 ur. Vendar tudi daljše namakanje ne škoduje. Voda, v kateri se je namakalo seme sicer vsebuje številne mineralne snovi, a ni primerna za kuho. Lahko jo uporabimo kvečjemu za zalivanje rož. Spiranje Večino semen spiramo zjutraj in zvečer. Uporabljamo vodovodno vodo, ki je ni potrebno ogrevati niti filtrirati. Pomembno je, da kaleče seme temeljito speremo in tako odstranimo vse snovi, ki nastanejo pri kaljenju. Spravilo Kalčke spravljamo kadarkoli. Seveda obstajajo zgornje meje. Ostareli kalčki so pogosto grenki. Spravilo uravnavamo glede na pripravo v kuhinji in glede na čas, ko so najbolj okusni. Hitro so nakaljena semena stročnic. Že po 2 do 3 dneh, ko je kalček enako dolg kot samo seme. Sprva so sladkastega, oreškastega okusa, kasneje pa postanejo grenka, a so še vedno primerna. Leča je nakaljena v 3 dneh, kalčki so enako dobri tudi po 5 dneh, kalčki fižola, soje in graha pa ne smejo biti preveliki. Nakaljeni so v 3 do 4 dneh. Kreša in podobni pekoči poganjki so nakaljeni v 6 dneh in so vedno bolj pekoči. Kalčki triplata morajo biti krajši od semena samega, sicer zagrenijo. Do uporabe kalčke lahko shranimo na hladnem, vendar najdlje teden dni. Pred uporabo jih je priporočljivo splakniti z vodo. Nekateri kalčki rastejo tudi na hladnem! Lahko jih tudi zamrznemo, vendar to ni primerno za drobne kalčke oz. poganjke. Če kalčki dobijo neprijeten vonj ali izgled, jih zavržemo. Nikdar ne uživamo plesnivih kalčkov!!! Čiščenje posod Posodo po kaljenju temeljito operemo z detergentom, dobro splaknemo in po možnosti operemo še s kisom. Kis ustvari kislo okolje, ki preprečuje razmnoževanje bakterij. Posodo osušimo. Najbolje je, če jo operemo v pomivalnem stroju. Odstraniti je potrebno vse morebitno zagozdeno seme. Če gre kaj narobe Če seme gnije, je možno, da ga je preveč ali da je preveč mokro. V obeh primerih je premalo zraka. Lahko je kriva slabo očiščena posoda ali pa je seme poškodovano. Z beljakovinami bogato seme stročnic se rado pokvari, če ga ne spiramo redno. Če seme kali prepočasi, je morda presuho, ker smo ga premalo spirali ali pa je sobna temperatura previsoka. V tem primeru večkrat spiramo. Morda je seme prestaro ali pa premalo nabreknilo. Pri golih semenih (oves, ajda, ječmen) se lahko zgodi, da je kalček poškodovan. Nakup in shranjevanje semen V trgovinah z zdravo prehrano in nekaterih vrtnih centrih je možno kupiti več različnih semen za kaljenje. Vendar pa ni semena, ki bi bilo primerno samo za gojenje kalčkov. Vsako seme kali, samo, da ni prestaro ali tretirano s kakšnimi pripravki. Trudimo se, da uporabimo biološko pridelano seme. Lahko je tudi domače pridelave. Zalogo semen shranjujte v suhem in zračnem prostoru, najbolje v temi. 8. KALČKI SE PREDSTAVIJO ŽITNI KALČKI Vsebujejo zelo veliko pomembnih vitaminov B-kompleksa. So lahko prebavljivi, sladkastega okusa, ki spominja na orehova jedrca. Nakaljevanje Seme speremo in čez noč namočimo v vodi, da nabrekne. Kali v vseh kalilnih pripomočkih. Sprva kalimo v temi, ko se pokažejo prvi kalčki, postavimo na svetlo. Spiramo dvakrat na dan. Kalčki so uporabni po dveh do treh dneh. Dolgi naj bodo 0,5 do 1 cm. Pšenica Zgodovina: Uvrščamo jo med najstarejše gojene rastline. V Egiptu ob Nilu so jo pridelovali že v 4. stol. pr.n.š. Zdravilnost: Je lahko prebavljiva in ugodno vpliva na procese v telesu. Je eno najpomembnejših beljakovinskih živil. Bogata je z balastnimi snovmi. Ker vsebuje raznolike hranilne snovi, jo uvrščamo med skoraj popolna hranila. Vsebuje veliko vitaminov B in E. Od rudnin pa kalij in magnezij. Uporaba: Sveže sladkaste kalčke zamešamo v musli ali pa z njimi obogatimo zelenjavne jedi, sadne solate, dodamo juham in narastkom. Ječmen Zgodovina: V grški mitologiji so bogovi ponudili človeku ječmen kot prvo hrano. V starem Rimu so gladiatorje imenovali ječmenarje, saj je bil ješprenj njihova glavna izdatna hrana. Zdravilnost: Je preizkušena dieta pri boleznih želodca in črevesja. Vsebuje magnezij in za živce pomemben vitamin B3. Uporaba: Ječmenovi kalčki so rahlo sladkasti. Dodajamo juham in zelenjavnim jedem. Posebnosti kaljenja: Med kaljenjem preverjamo kaljivost, ker ječmenu odstranijo ovojnico in s tem včasih tudi poškodujejo kalček. Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo: Oves Rž Proso Riž KALČKI STROČNIC Z žitom vred do bile stročnice stoletja poglavitna hrana pri nas. Prav v tej kombinaciji dosežejo rastlinske beljakovine tako visoko biološko vrednost, da jih lahko primerjamo z beljakovinami kokošjih jajc. Kalčki stročnic vsebujejo zelo veliko vitaminov B kompleksa, folne kisline in vitamina E. Beljakovine stročnic, ki so sicer težko prebavljive, se spremenijo v lažje prebavljive oblike. Kalčki so bogati z balastnimi snovmi. Nakaljevanje Seme preberemo, operemo in ga čez noč pustimo v vodi, da nabrekne. Spiramo 2 do 3x dnevno, vmes tudi na rahlo stresamo (če kalimo v posodah, kjer se seme drži skupaj). Kalčki so uporabno zreli v 3 do 4 dneh, dolgi naj bodo približno centimeter. Predolgi kalčki postanejo grenki. Samo lečo, fižola mungo in azuki lahko uživamo surove, ostale stročnice pa pred uporabo blanširamo ali jih podušimo. Leča Zgodovina: Leča je doma v JZ Aziji in celotnem Sredozemlju. Kalimo rumenorjavo in zeleno lečo. Zdravilnost: Izmed vseh stročnic je najlažje prebavljiva. Vsebuje 23% beljakovin, bogata je s kalijem, fosforjem, fluorom in vitamini B1, B2. Uporaba: Najbolj dopolnjuje močnate jedi, juhe, narastke in solate. Fižol mungo - zelena soja Zgodovina: Izvira iz južne Azije. Že zelo dolgo ga uporabljajo za kaljenje. Zdravilnost: bogat je z beljakovinami in škrobom. Med kaljenjem se zelo poveča količina vitaminov, količina riboflavina B2 se poveča za 5x, niacina pa za 10x. Uporaba: Obogati solate, nekoliko dušeni pa so lahko uporabni v omletah, nadevi za testenine ali rižoti. Fižol azuki - rdeča soja Zgodovina: Izvira iz južne Azije. Zdravilnost: Ima podobno visoko hranilno vrednost kot fižol mungo. Posebnosti kaljenja: Fižol azuki moramo namakati dlje kot ostala semena. Tudi temperatura za kaljenje mora biti od 22 do 25 °C. Tudi kali počasneje. Uporaba: Po okusu spominja na orehova jedrca. Uporabljamo podobno kot fižol mungo. Čičerika Zgodovina: Čičeriko prebivalci Latinske Amerike in južne Evrope nezrelo uporabljajo kot zelenjavo, zrelo in zmleto seme pa kot moko za juhe in kašaste jedi. Zdravilnost: Vsebuje 20% beljakovin, bogata je s kalcijem, železom in vitaminom C. Uporaba: Pripravimo solato iz samih kalčkov ali obogatimo krompirjevo ali zeleno solato, dodamo zelenjavnim juham. Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo: Soja Ostali fižoli Grah PIKANTNI ZELENI POGANJKI V tej skupini so semena iz različnih rastlinskih družin a jim je skupno to, da v 6 do 8 dneh zrastejo v pikantne zelene poganjke. Večina teh se uporablja kot začimba zaradi učinkovin, ki jih vsebujejo. Uživamo jih surove. Nakaljevanje Najraje kalijo v kalilniku. Nekatere najprej namakamo, nato pa spiramo 1 do 2 krat na dan. Sprva kalimo v temi, ko se pokažejo prvi poganjki, jih postavimo na svetlo. Ko se pokažejo prvi zeleni lističi, jih le rosimo. Lahko jih režemo ali zaužijemo cele rastlinice s koreninicami vred. Lucerna Zgodovina: Lucerna ali latinsko Alfa alfa je najstarejša znana krmna rastlina. Je bogata z beljakovinami, okusna krma za govedo, ovce in koze. To nas seveda ne sme motiti, da njenih nežnih poganjkov ne bi izkoristili v prehrani ljudi. Zdravilnost: Poganjki lucerne vsebujejo veliko beljakovin, med kaljenjem se njihova količina zveča s 35% na 40%. Poveča se količina vitaminov B skupine in vitamina C. Posebnosti kaljenja: Pazimo, da semena ni preveč, saj rastoči poganjki potrebujejo precej prostora. Proti koncu kaljenja rastlinice orosimo 1x dnevno. Uporaba: Kalčki niso pikantni in so posebej priljubljeni pri otrocih. Jedi osvežijo, jih obogatijo in so odlični nadev za omlete in palačinke. Mikavno učinkujejo na obloženih kruhkih ali picah. Gorčica Zgodovina: Je stara gojena rastlina iz Prednje Azije. Zdravilnost: Vsebuje izjemno veliko beljakovin (30%) in gorčičnega olja, ki zavira razvoj bakterij in ji da oster okus. Naredi red v želodcu, saj pospešuje prebavo težkih beljakovin in maščob. Posebnost kaljenja: Seme močno nabrekne, to upoštevajmo pri količini semena. Lahko ga dodajamo med ostala semena za kaljenje, saj zavira razvoj kužnih kali. Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom. Redkev Zgodovina: V Egiptu se je pojavila že pred našim štetjem. Redkvico poznamo od 16. stoletja. Zdravilnost: Bogata je z vitamini, predvsem B1 in C, pa tudi železom. Pospešuje prebavo in odvaja vodo. Uporaba: Uporabimo jih podobno kot gorčične poganjke. Imajo oster okus. Kreša Zgodovina: Kot začimbnico in solatnico so jo v Sredozemlju pridelovali že v starem veku. Zdravilnost: Seme vsebuje do 30% gorčičnega olja, ki ji da oster okus. Je zelo bogata z vitaminom C. Uporabna kot antibiotik in za čiščenje krvi. Uporaba: Uporabljamo podobno kot gorčico in redkev. Rukola Zgodovina: Rukola je prastara rastlina Rimljanov in Grkov, je pa v zadnjem času zelo popularna. Je sorodna repi. Nekoč so mislili, da je rukola afrodizijak. Včasih je bila osnovna sestavina sirupov proti kašlju, z njo so zdravili skorbut. Zdravilnost: Je diuretik. Vsebuje vitamin C. Priporočajo jo pri boleznih grla, hripavosti, izgubi glasu, astmi, zlatenici, katarju, vnetju mehurja in ledvičnih kamnih. Uporaba: Uporabljamo podobno kot krešo. Kalčki so pikantni. Brokoli Zdravilnost: Brokoli vsebuje snov, ki zavira nastanek raka - sulforafan. Le te je v kalčkih 20-50x več kot v odrasli rastlini. Kalčki vsebujejo veliko kalcija in železa. Imajo okus in vonj odrasle rastline. Vsebujejo veliko beta karotena in vitamina C. Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom. DRUGI KALČKI Triplat Zgodovina: Ta zdravilna in dišavna rastlina je doma v Aziji in Sredozemlju. Je pomembna sestavina začimbne mešanice curry. Zdravilnost: To je rastlina, ki krepi. Zunanje deluje proti oteklinam in turom. Vsebuje beljakovine, lecitin in eterična olja, ki so vzrok, da rastlina značilno diši. Posebnost kaljenja: seme namakamo krajši čas. Ker postane sluzavo, ga temeljito spiramo. Že drugi do tretji dan se pojavijo kalčki, ki so že uporabno zreli. Predolgi kalčki postanejo grenki. Uporaba: Kalčki triplata so odlični v rižotah, kjer dopolnijo začimbno mešanico curry. Ajda Zgodovina: Ni žito ampak dresnovka, sorodnica rabarbare. Seme je olupljeno, t.i. ajdova kaša. Zdravilnost: Vsebuje veliko železa, kalija in kalcija. Bogata je z lecitinom in liazinom, pomembnimi beljakovinami. Uporaba: Potresemo jo po enolončnicah, kruhkih z medom ali marmelado, z njimi lahko polnimo bučke, paradižnik … Kalčki imajo sladkast, neizrazit okus. Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo: Sezam Bučno seme Sončnično seme Mandeljni Lan veverica
29. feb 2008 5:53
Hvala na odgovorih KornelijaPT
16. nov 2009 13:15
Ravno ta vikend sem odprla sezono kalčkov, ki jih najraje jemo ravno pozimi. Za prvo rundo sem v kalilnik po nivojih dala semena ajde, brokolija in rukole. Po izkušnjah bo proti koncu tedna že žetev, najboljši za naš okus pa bodo po kakem tednu. Danes je ponudba kalilnikov zelo velika, prav tako semen, v Merkurju, v Kaliji, Gardeniji, po vrtnarijah in podobnem, sam kalilnik sploh ni več drag (med 10-25 euri), tudi ponudba semen je že zelo pestra in cenovno ugodna. Veverica, odličen post Dodala bi samo še malenkost, in sicer: kalčke ni dobro prekuhavati ali vreti, saj sicer izgubijo dragocene minerale in vitamine (podobno kot med, ki ima 'omejitve', da vse ohrani v pripravkih do cca. 40°C). - Pred uporabo jih je treba splakniti z vodo, da odstranimi grenčine in sluzi, pa tudi nekaj luščin semen iz katerih so kalčki zrasli (čeprav ni nič narobe z zaužitimi luščinami). - Juhe in omake: splaknjene dodam v juho potem, ko posodo z juho odstavim z ognja, da ne vrejo, tudi še malo počakam, da se juha malce ohladi in jih nato dodam, natrgam s prsti ali cele, odvisno kako veliki so in kakšna juha je. Tako ostanejo še malček hrustljavi, ohranijo ves svoj okus in dajo svojo pravo aromo. Če delam gosto, pasirano juho, postopam enako in na koncu zmiksam s paličnim. - Priloge, rižote, kašote (kot rižote, le da je namesto riža katera koli vrsta kaše): enako kot pri juhah, kalčke dodam potem, ko lonec odstavim z ognja in premešam. - Solate: pri solatah ni posebnosti, najboljši okus po mojem okusu pa imajo v solatah brez kisa, samo z limoninim sokom, ipd. - Pečeni zvitki, rolade, pite: odvisno od tega, kaj pečem, na pico jih dam vedno na koncu, ko pico vzamem ven, ravno tako v nadev za rolado (recimo iz špnačnega ali krompirjevega testa), na kakšno pito ali zelenjavne zvitke pa pač takoj, se pa tu izgubijo mineralčki in vitaminčki.. - Prigrizki, sendviči: odlični kot zelenjavna priloga v sendviču, ker so zelo aromatični in polnega okusa, lahko samostojno ob ostalih delih sendviča ali kombinirano z drugimi vrstami zelenjave. Skratka, ni treba veliko iznajdljivosti pri vključevanju kalčkov v prehrano, pri nas res pazimo le, da jih ne parimo, vremo, pražimo, ipd., skratka čim manj toplotno obdelujemo. Ker imajo vsi po vrsti velikooo železa, nam je to še kako prav, ker sicer ne uživamo hrane in živil živalskega izvora. Pri nas smo se tako navadili na njih, da si po prvih dveh zimah z njimi, ko smo jih uživali od novembra do aprila, tudi prihajajoče ne znamo predstavljati brez njih Vsekakor priporočam, s skoraj nič truda, zdravja polno skledo Lee Ann
16. nov 2009 23:16
Mogoče kdo ve katere kalčke se najpogosteje dobi v kitajsih restavracijah? lp!
17. nov 2009 0:02
Kolikor vem, sojine. RadaJemKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Biskvit s slivami
Piškoti z ovsenimi kosmiči in kokosovim oljem