Dr. drnovšek

24. feb 2008 18:43

Slava mu! Sožalje svojcem. vdolin vdolin

24. feb 2008 18:50

Naj počiva v miru! Karmen

24. feb 2008 18:52

Naj pociva v miru! Iskreno sožalje vsem svojcem. Sonja37

24. feb 2008 19:42

Dr. Drnovšku  z vsem spoštovanjem  v pozdrav prižgimo lučko ob 20. uri. Svojcem izrekam sožalje.

Ava

24. feb 2008 21:28

mala zelena

24. feb 2008 23:17

Bog mu daj vecni mir in pokoj! Upam da ga bomo se dolgo ohranili v nasih spominih kot izjemnega cloveka. marmeladka

24. feb 2008 23:34

Bil je Človek ...

24. feb 2008 23:53

 

Sožalje svojcem, njemu pa mir in spokoj.

25. feb 2008 9:36

Sem se včeraj vpisala v žalno knjigo. Vrsta je bila do Erjavčeve, kar pomeni, da kakšno uro in pol čakaš do vhoda, potem pa še kakih v notranjosti palače. Ljudje so bolj tiho, čeprav se po kake pol ure vsak malo začne pogovarjati o gospodu Drnovšku, pa glasovi se malo tresejo. Zanimivo pa je, da v trenutku, ko se v vrsti toliko premakneš, da prideš v notranjost palače, tam pa vsi obmolknejo. Je eno zelo dostojanstveno vzdušje tam notri. In potem, ko prideš do sobe, kjer so vpisi, nekako odpraviš svojo prvotno zamisel, da bi napisal nekaj zelo kratkega, se podpisal in odšel. Je treba nekaj bolj iskrenega napisati. Tako sem tudi sama napisala nekaj daljšega, v stilu: "Spoštovani predsednik. 18 let ste bili z nami - gledali, poslušali in brali smo vas v medijih, srečevali na ulici in zadnja leta tudi pri prodajalcih zdrave hrane. In danes se počutimo, kot da bi odšel nekdo iz naše družine. Kot da bi odšel tisti tihi sorodnik malce sramežljivega nasmeha, za katerega smo vedeli, da bo naredil vse, da se bomo počutili varne in da bo na koncu vse v redu. Hvala za ta občutek in adijo, veliki človek." Palačo sem zapuščala z enim čudno lepim občutkom, ki ga ima človek, kadar naredi nekaj, kar je prav. Vendelina jr.

25. feb 2008 10:19

Jaz bom zapisala nekako takole:

"Imam izredno stroge kriterije za priznavanje svojih avtoritet. Vi ste bili moja avtoriteta. Še vnukom bom pripovedovala o Vas!"

Nelly