26. mar 2009 10:50
Glej, jaz želim, da najdete tega izgubljenega sorodnika.
Konkretne zadeve seveda ne poznam in tudi ne gre, da bi jo poznala - so za to pametni uradi in uradniki, da iščejo, ni, da bi se mi tule žogali z osebnimi podatki.
Samo si pa takole mislim (pred leti sem morala nekaj urediti, sicer nismo nobenega izubili, samo tako je naneslo, da je bila živa ženska po podatkih KDD in sodišča mrtva....in smo potem ugotovili, kdo je v resnici umrl in kdo je še živ): malo iniciative je treba in malo se je treba sprehoditi po uradih (ne samo čakati, da bo notranje ministrstvo koga našlo - oni imajo podatke o bivališčih, podatke o pogrešanih, pa register umrlih itd ...) in malo prositi za pomoč in potem se že kdo najde, ki da kakšno idejo, kje bi se še kaj iskalo....
Konec koncev, saj imate ja emšo od pogrešanega človeka, mar ne? Nekje so človeku s takim emšotom bodisi uredili dokumente, bodisi so ga vpisali med mrtve, bodisi je prodal svoje certifikate, ki jih je dobil ob lastninskem preoblikovanju v devetdesetih letih (se gre pogledat, če so bili ti certifikati kdaj prodani in ti podatki so pa na KDD), bodisi je v volilnem imeniku....skratka, dajte malo migajte, dajte vprašajte pooblaščenko za varstvo osebnih podatkov, kje in kako se lahko pride do podatkov o tej in tej osebi....Tako boste imeli vsaj občutek, da ste vse naredili.
Čeprav, če oseba koga noče več srečati, potem ga pač ne bo in je treba tudi to sprejeti in iz tega izvesti tudi določene pravne konsekvence (kar je zlasti pri dedovanju potrebno).
Totalno pa dvomim, da se oseba, ki ni več v prvi mladosti in ki že dlje časa nima stikov s sorodniki, aktivno pojavlja na netlogih, fejsbukih, majspejsih, tuiterjih itd.....
Vendelina jr.