Loto

11. feb 2008 20:08

Jaz sem pa že imela načrte kako bom najela IL DIVO za koncert pa kako bom lahko pustila šolo, zdaj je pa vse propadlo :S.

11. feb 2008 20:26

Kar korajžno naprej, loto je treba igrat, verjetno se vam bo zgodilo tako kot tumpiki, da sreča pokaže prstom na vas ( vidi temo " malo za hec " str. 79 ).

ežoj

12. feb 2008 11:21

A niste prebrali da tamo piše čakamo na golubića,žal mi je samo sedmica je že rezervirana.Čaka mene in ko bom dobila bom rekla :kako lepe sanje.LP. golubić

12. feb 2008 11:43

no, če je sedmica tvoja, bom pa jaz z 6+1 zadovoljna klavdija

12. feb 2008 11:47

Pred nekaj leti je bilo tam okoli novega leta in potem še v januarju eno dolgo čakanje na sedmico in potem je bilo v igri že več kot 600 milijonov tolarjev in se je število slehernikov, ki so sanjali o velikem denarju precej povečalo. V naši pisarni takoj po novem letu tudi ni bilo ne vem kakšnega zagona in so sodelavci paberkovali o tem, kaj da bi naredili s sedmico in ali je kdo že kdaj vplačal in te stvari in a ne bi naredili en štos, pa bi mi skupinsko vplačali eno kombinacijo. Jaz sem bila takoj za stvar - že od nekdaj sem trdila, da takšen zegen mene itak nikoli ne bo srečal in da bom zdajle igrala in vplačilo loto listka dala v rubriko "been there, done that". Igralo nas je šest. Namreč, smo takoj vključili še kolegico iz pravne pisarne, da je sestavila loterijski sporazum. V katerem smo napisali, kdo ga sestavlja, kdo kupi listek, kakšne kombinacije vsak predlaga in kar je najvažneješe - da če kaj zaslužimo, dobimo vsak en proporcionalni delež in da tozadevno nihče nima do ostalih udeležencev nobenih dodatnih zahtev več (jasno, vsi smo gledali tisti film z N. Cageom in Bridget Fonda....). Rezultat je bil naslednji: dasiravno smo imeli kar nekaj kombinacij, niti za eno štirico nismo skupaj zložili. To nas je utrdilo v prepričanju, da loto šport ni za nas. Smo se pa neizmerno zabavali pri celotni akciji in tisto je bilo pa neprecenljivo. Vendelina jr.

12. feb 2008 13:14

Hm, če se že odločim, da izpolnim listek, dobim običajno kakšno štirico, sem torej približno na nuli, ko odštejem strošek pri vplačilu. Ene pet krat v desetih letih sem bila na petici, torej je bilo še za malico, na enem tri krat tri pa sem enkrat dobila vsoto približno dveh takratnih mojih plač. Tik pred dopustom, kot nalašč... Sedmice pa ne bom dobila, ker sem življenjski zadetek dobila z možem, tako on pravi, hehe... Mamamia mamamia

12. feb 2008 13:42

Jaz pa svojo srečo z Lotom in drugimi igrami na srečo vedno delim s tisimi, ki pravijo več sreče prihodnjič. Samo enkrat pred davnimi leti sem na lotu zadela petko, pa še to verjetno ne bi, če listka ne bi vplačala mami-jaz sem ga sicer izpolnila a sem imela do Loto kioska "hudo daleč (čez cesto)". Tako sva si na koncu delili-sem jo povabila na sladoled-za kaj več pa itak ni bilo. Od takrat dalje tudi druge nagradne igre igram z njo. Tako sva enkrat zadeli za glavno nagrado izlet na Nizozemsko. Kaj več sreče pa tudi nisva imeli. Tako kot mamamia tudi moja mami pravi, da je glavni zadetek že dobila z možem oz. on z njo. Jaz pa na svoj glavni zadetek še čakam. Verjetno je s konja padel in sedaj išče konja, da bi prišel do mene. Lp in vsem veliko sreče pri naslednjem žrebanju. jagodas

12. feb 2008 13:58

Brez utvar prosim. Imam rezervirano sedmico že nekaj kol. Ko bo 1.500.000 eurov, si jo dam izplačat.

Julija

12. feb 2008 14:10

Vendelina jr. je napisal/a:

Pred nekaj leti je bilo tam okoli novega leta in potem še v januarju eno dolgo čakanje na sedmico in potem je bilo v igri že več kot 600 milijonov tolarjev in se je število slehernikov, ki so sanjali o velikem denarju precej povečalo. V naši pisarni takoj po novem letu tudi ni bilo ne vem kakšnega zagona in so sodelavci paberkovali o tem, kaj da bi naredili s sedmico in ali je kdo že kdaj vplačal in te stvari in a ne bi naredili en štos, pa bi mi skupinsko vplačali eno kombinacijo. Jaz sem bila takoj za stvar - že od nekdaj sem trdila, da takšen zegen mene itak nikoli ne bo srečal in da bom zdajle igrala in vplačilo loto listka dala v rubriko "been there, done that". Igralo nas je šest. Namreč, smo takoj vključili še kolegico iz pravne pisarne, da je sestavila loterijski sporazum. V katerem smo napisali, kdo ga sestavlja, kdo kupi listek, kakšne kombinacije vsak predlaga in kar je najvažneješe - da če kaj zaslužimo, dobimo vsak en proporcionalni delež in da tozadevno nihče nima do ostalih udeležencev nobenih dodatnih zahtev več (jasno, vsi smo gledali tisti film z N. Cageom in Bridget Fonda....). Rezultat je bil naslednji: dasiravno smo imeli kar nekaj kombinacij, niti za eno štirico nismo skupaj zložili. To nas je utrdilo v prepričanju, da loto šport ni za nas. Smo se pa neizmerno zabavali pri celotni akciji in tisto je bilo pa neprecenljivo. Vendelina jr.

 

Hehe sem se nasmejal Vendelina. Bil sem prepričan, kako ste na koncu zadeli Ti pa ne bi pripisal igranja Lota, jaz te imam bolj za glas razuma. Igrati Loto pa je verjeti v naključje, ki je matematično manj verjetno, kot da ti pade opeka ali ruski vohunski satelit na glavo 

 

Jernej - zasebno mnenje

12. feb 2008 14:27

Ja, Jernej, to drži. Ampak meni je v LJ, na Židovski, padla opeka na rame, malo me je celo opraskala po obrazu. Torej je padla kak cm mimo moje glave. Zato še nimam sedmice, ampak največ petko. hehe Se strinjam, da so možnosti minimalne, ena proti nekaj milijonom... Ampak doslej je nekdo vedno dobil. In če ne igraš, ne moreš dobiti. Sicer se pa strinjam z mojim dedkom, ki je pred leti dejal, da so igre na srečo davek na bedake. Ne rečem, če kdaj listke izpolnimo kar tako. Meni je samo hudo, ko gledam prave odvisnike. Ljudi, ki tudi po tisoč, dva tisoč evrov na mesec zapravijo za loto... A veste, da v Novi Gorici odpirajo ambulanto za odvajanje odvisnikov od iger na srečo? Mamamia mamamia