10. feb 2008 13:58
Jaz ti priporočam knjigo "The happiest baby on the block". Razloži par tehnik za pomirjanje otrok:
- od zavijanja oz. povijanja
- guganja
- "neškodljivega hrupa"
- "šškanja" (pššššš)
- in seveda dude:)
Predvsem ti pa malo razloži, zakaj do kolik sploh pride, kolikor pač vejo;)
Naj ne bi bile povezane s hrano, ampak naj bi bil to (pretiran) dziv otroka na spremembo okolja - navajen je bit 24 ur na dan z mamo, zdaj pa je naenkrat v velikem okolju, ki ga ne pozna in ne obvlada in se počuti ogrožen - zato je ves zakrčen in prestrašen in ga tudi dobesedno boli.
Mene je prepričalo to, da v nekaterih kulturah kolik enostavno sploh ne poznajo. Niso na istem koncu sveta in uživajo različno hrano (par plemen v Afriki, kuna Indijanci in eno pleme na Tahitiju, se mi zdi), vendar ko so malo proučevali, kaj jim je skupnega, so vseeno našli par stvari.
Otroček je navajen bit z mamo in je pomirjen, ko jo čuti in ko je okolje čim bolj podobno tistemu v maternici - zato so radi zviti, se na začetku kar bojijo vsega prostora in si ne upajo stegnit rokice, ne marajo čiste tišine ampak so bolj pomirjeni ob zmernem hrupu (tudi takemu, ki bi šel nam na živce;), radi se tiščijo ob mamo, da jo vohajo, čutijo toploto in slišijo bitje srca.
No, jaz sem se tega preventivno držala in moja mala ni nikoli imela krčev. Rekla sem si, da škodit ne more in me nič ne stane, če probam,lahko mi pa precej olajša, če bo stvar delala;) In res so se sosedi samo čudili, kakšen je to dojenček, da nič ne joka... Še zdaj, ko ji rastejo zobki, ne joče, če je pri enem od naju in se carta. Počuti se varno in ve, da je vse ok, čeprav boli...
Dokazat seveda ne morem, da bi sicer imela krče, vendar je pa res, da na začetku ni prenesla, da sem bila stran od nje - tudi čisto malo stran. Ko sem se tuširala, sem jo odnesla v kopalnico, da bi me lahko videla, vendar pa to ni bilo dovolj, saj me ni čutila, vidijo pa itak bolj slabo na začetku... Tako da sem se potem tuširala, ko se je oči vrnil iz službe, hehe;)
Potem je zelo priporočljiva masaža in crkljanje koža na kožo. Midve se še zdaj tako crkljava, ker tako uživa. Predno se greste kopat, se gola stisnita skupaj in zavijta pod odejo, da ga ne bo zeblo in se samo cartajta kakih 15 min. ali pa kolikor vama paše pač;) Če bo dobil zvečer svojo dozo endorfinov (hormoni sreče, ki se sproščajo med drugim ob crkljanju), je manj verjetno, da boste imeli težko noč... Endorfini namreč dokazano zvišujejo prag bolečine in pomirjajo;)
Kadar pa že joka, pa pomaga zibanje, guganje, poplesavanje in nežno poskakovanje (pazi glavico, če še ni 4 m. star). Vendar mora biti dovolj energično, da ga sploh registrira med svojim jokom. Tak da je kaka R&R glasba čisto primerna, pri nas je delovalo. Samo dobro ga drži ob sebe, da mu ne bo kak del telesa mahal okoli. Ampak večini otrok je to všeč:)
Tudi sprememba prostora ali če ga odneseš pred ogledalo dostikrat pomaga (tudi pri večjih otrocih, jaz sem to enkrat izvedla na bratu, se je tako ustrašil svoje razjarjene podobe v ogledalu, da se je v hipu umiril:)
Dojenčki imajo radi okolje, ki čim bolj spominja na maternico, zato so radi zviti in se bojijo vsega prostora okoli sebe, saj so bili večino svojega bivanja v maternici precej stisnjeni in jim je to normalno. Zato se na začetku bojijo stegniti rokico, čeprav to že znajo, ker so to že delali v maternici. Strah jih je prostora, zato so radi zviti in čutijo nekaj okoli sebe, radi so v položaju zarodka, ne marajo čiste tišine, ker je ne poznajo, radi imajo tudi zmeren hrup, ker so ga navajeni iz maternice (uleži se z ušesom na lubijev trebuh, pa boš slišala, da je v maternici vse prej kot tiho, vse naokoli nekaj klokota;) Zato jim je všeč tudi tak hrup, ki nam ni (sesalec,...) Jaz sem se recimo bala, kako se bo moja mala bala, ko bomo morali montirat police, ona je pa super uživala na mojih prsih tik pod steno, kamo sta vrtala in rezala deske bratec in lubi...
Eni pravijo, da na ta način razvadiš otroka, jaz pa verjamem temu, da mu s tem daš občutek varnosti in si zato sam prej upa v svet kot pa če ga nimaš na rokah, dokler to potrebuje. Saj potem ne rabi več toliko, vedno manj, razen če je kaj bolana in se mi zdi, da se nič ne razvadi...
Tak da jaz bi ti svetovala, da probaš še to, ker je čisto neškodljiva metoda, nič ne daješ v hrano, nobenih kapljic, čajev, ničesar "nenaravnega". Skratka, svojemu otroku na ta način ne moreš škodit, lahko pa pomaga. Eni prisegajo na kaplice, drugi pravijo, da so samo "blažev žegn". Jaz nisem probala, ker mi hvalabogu ni bilo treba. Je pa vse za poizkusit;)
Meni se je življenje drastično spremenilo, ko je mala prvič 3 ure spala, v tem času pa sem jaz sešila sling. Od takrat dalje, če je bila zmatrana, pa ni mogla zaspat ali je bila razdražena ali prestrašena ali karkoli, sem jo lahko dala lepo not in se je takoj umirila in navadno takoj zaspala, kot bi jo izključil! Neverjetno, kako je to delalo! Če je bila res kriza, sem ji dala še dudo in se malo sprehajala z njo gor in dol ali jo malo gugala, pa je bilo. Pa tudi za nosit otroka naokoli je zelo praktičen, jaz ga zato še vedno uporabljam, mirit je ni več treba s tem.
Je pa treba bit malo prilagodljiv, otroci grejo čez različne faze in en čas bo palila ena stvar, kasneje pa druga.
Če te še kaj zanima ali bi rada sprobala sling, če bo delal na tvojem otročku, se mi javi na zs, pa ga lahko prideš sprobat.
Veri