Forex

Zanima me, če je kdo že vložil svoj denar v ta sistem; trgovanje med valutami? Obljubljajo namreč astronomske dobičke?

LP

Kate

7. feb 2008 15:03

Kate, gre za sistem trgovanja, ki ga uporabljajo gospodarske družbe, ki imajo poslovne odnose po celem svetu in z različnimi finančnimi instrumenti obvladujejo tveganja zaradi rasti/padcev tečajev. Osnovni cilj je OBVLADOVANJE TVEGANJ - če se zraven zasluži, toliko bolje, se pa tudi zgodijo izgube. Ponavljam, to ni nekaj, kamor se vlagajo občanski prihranki. Če pa kdo s to kratico mami občane, bi ga bilo pa treba zaradi zavajanja prijaviti. Najbolj znane oblike so (sorry, če je dolgo in naporno, ampak, you have asked for it) Devizni terminski posel (Foreign Exchange Forward) Devizni terminski posel (Forward Exchange Contract) je zavezujoč dogovor med strankama o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po tečaju, določenem ob sklenitvi posla in z dejansko dobavo dogovorjenega zneska na dogovorjeni dan v prihodnosti. Devizni terminski posel je najpreprostejši izvedeni finančni instrument za zaščito pred valutnim tveganjem. Večina podjetij, ki so izpostavljena valutnemu tveganju, ta instrument dobro pozna in ga s pridom uporablja v vsakodnevni praksi. Namen Podjetje z zavarovanjem pred tveganji "zaklene" vrednost bodočih denarnih tokov. Zavarovano je pred neugodnimi premiki deviznega tečaja, hkrati pa se odreče njegovim pozitivnim premikom. Komu je namenjen? Stranke uporabljajo devizne terminske posle običajno za zavarovanje pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz poslov mednarodnega trgovanja blaga in storitev ali pa iz poslov finančne narave. Izvozniki prodajajo bodoče prilive terminsko, uvozniki pa devizna sredstva terminsko kupujejo. Investicije v tuje vrednostne papirje, posojila, dana tujim poslovnim partnerjem, in direktne investicije v tujino, se zavarujejo s terminsko prodajo tujih valut. Včasih pa uporabljajo stranke terminske posle tudi za špekuliranje. Zavarovalno kritje Terminski posel ima dejansko dobavo (poravnavo) v prihodnosti in je zato povezan s tveganjem, da obveznost ne bo izpolnjena. Banka se mora zavarovati pred tveganjem izgube, ki bi nastala, če stranka ne bi poravnala iz pogodbe izhajajoče obveznosti. Poslovna navada je, da se banke pred nevarnostjo, da terminski posel ne bo poravnan, zavarujejo z zavarovalnim kritjem v višini do 10 % vrednosti posla. Primer Izvozno podjetje je sredi septembra izvozilo stroj, za katerega se je s kupcem dogovorilo za prodajno ceno 1 mio USD in plačilom čez tri mesece od dneva dobave stroja. Podjetje se je odločilo, da bo bodoči priliv ščitilo s terminsko prodajo ameriških dolarjev. S poslovno banko bo sklenilo terminski posel za prodajo milijona ameriških dolarjev na natančno določen dan v prihodnosti (dan planiranega priliva). Devizna zamenjava (Foreign Exchange Swap) Devizna zamenjava (Foreign Exchange Swap) je zavezujoč dogovor med strankama o hkratnem promptnem nakupu oziroma prodaji določenega zneska določene valute in hkratni terminski prodaji oziroma nakupu istega zneska iste valute. Kdaj se uporablja? prilagajanje dospetja terminskega posla Dejanski prilivi in odlivi deviz podjetij in bank včasih ne sovpadajo z zapadlostjo v preteklosti sklenjenih terminskih poslov. Ko želimo preložiti zapadlost v preteklosti terminsko prodanih deviz na kasnejši datum, moramo z dnem zapadlosti prvotnega terminskega posla devize kupiti in jih prodati (sell back) z naslednjim, plačilu finančnega ali blagovnega posla prilagojenim dospetjem. V tem primeru sklenemo zamenjavo s promptnim nakupom in terminsko prodajo (buy sell swap). upravljanje likvidnosti Devizne zamenjave je mogoče uporabljati tudi za uravnavanje devizne in evro likvidnosti. V primeru primanjkljaja sredstev v domači valuti lahko podjetje za potrebe dnevne likvidnosti zamenja tujo valuto v domačo in jo po določenem času odkupi nazaj (sell buy swap). Primer Izvozno podjetje je 1. septembra sklenilo prodajno pogodbo s tujim partnerjem o izvozu stroja za ceno 1 mio USD in plačilnim rokom tri mesece od dneva dobave stroja. Stroj je dejansko dobavljen kupcu šele 10. novembra. Zaradi tega se je podaljšal tudi rok plačila. Glede na to, da je podjetje že sredi septembra sklenilo s poslovno banko terminski posel z dospetjem 15. decembra, ga mora v začetku novembra podaljšati. S poslovno banko sklene devizno zamenjavo nakup in prodajo ameriških dolarjev (buy sell swap) in sicer nakup 1 mio USD s 15. decembrom (kar zapre sklenjeni terminski posel iz sredine septembra) in prodajo 1 mio USD na dan 10. februarja (ko bo dejanski priliv dolarjev). Sintetični terminski posel (Synthetic Forward Contract) Sintetični terminski posel je dogovor med banko in stranko, ki ima tudi nekatere značilnosti finančnih terminskih pogodb: količina trgovanja in dan dospetja sta standardizirana, ob odpiranju pozicije stranki banki vnaprej plača začetno kritje, tečajne razlike se obračunavajo dnevno prek gibljivih kritij in poravnava odprtih pozicij se izvrši najkasneje na dan dospetja posla. Pri tem poslu ne gre za fizično (dejansko) dobavo deviz, pač pa za denarno poravnavo (razlike v cenah se plačajo prek sistema gibljivih kritij). Logika zaščite je enaka kot pri terminskem poslu. Izvozniki prodajajo devize, opredeljene v sintetičnih terminskih poslih, uvozniki pa jih kupujejo. Sintetični terminski posli se seveda morajo glasiti na valutno razmerje, ki ustreza uvozniku oziroma izvozniku. Kje poteka trgovanje? Bistvena razlika v primerjavi z valutno terminsko pogodbo je, da trgovanje ne poteka na organiziranem trgu (borzi izvedenih finančnih instrumentov), ampak je z njimi mogoče trgovati le z Novo Ljubljansko banko, d.d., ki opravlja tudi obračune teh poslov. Dospetje V nasprotju s klasičnimi terminskimi posli, kjer je dospetje terminskega posla prilagojeno dospetju plačila blagovnega posla, so dospetja sintetičnih terminskih poslov koncentrirana na štiri dospetja v letu (tretja sreda četrtletnega meseca). Sklenitev Podjetje oziroma posameznik mora imeti pred sklenitvijo sintetičnega terminskega posla podpisano Pogodbo o okvirnih pogojih sklepanja sintetičnih terminskih poslov z banko in tudi vplačano začetno kritje, ki se ne obrestuje in lahko obstaja samo v denarni obliki. Dospetje in znesek dejanskega plačila vs. sintetičnim terminskim poslom: Smiselno je, da je število pogodb čim bližje dejanskemu znesku plačila in da je dospetje sintetičnega terminskega posla čim bliže dejanskemu plačilu. Če je recimo dospetje plačila 1.230.000 USD 30. novembra, je najbližje dospetje sintetičnega terminskega posla tretja sreda v decembru. V primeru uvoznika torej stranka kupi 12 pogodb z decembrskim dospetjem (1,2 mio USD) in jih na dan dejanskega plačila fakture (nakupa na promptnem trgu deviz) v tujino proda (in tako zapre terminsko pozicijo). Če je dan dejanskega plačila fakture po 3. sredi v decembru, pa uvoznik hkrati proda pogodbe in kupi marčevske pogodbe (preklop zaščite), ob zapadlosti posla pa proda marčevske pogodbe in kupi devize na promptnem trgu (dva dni pred deviznim odlivom Valutna opcija (Foreign Exchange Option) V splošnem poznamo dve vrsti valutnih opcij: Nakupna opcija Kupcu oziroma imetniku opcije daje ta opcija pravico do nakupa deviz na določen datum v prihodnosti (evropska opcija) ali v določenem prihodnjem obdobju (ameriška opcija) po tečaju, določenem v opciji (izvršilni tečaj). Ob tem imetnik ne prevzema nobene dodatne obveznosti, izdajalcu opcije pa plača znesek v višini cene opcije oz. opcijske premije. Nakupno opcijo bo imetnik uporabil, če bo ob dospetju opcije (evropska opcija) ali v obdobju, ko je opcija izvršljiva (ameriška opcija), tečaj na promptnem trgu narasel nad izvršilni tečaj. Skratka, ko ima od opcije koristi. Prodajna opcija Kupcu oziroma imetniku opcije daje ta opcija pravico prodaje deviz na določen datum v prihodnosti (evropska opcija) ali v določenem prihodnjem obdobju (ameriška opcija) po tečaju, določenem v opciji (izvršilni tečaj). Ob tem lastnik ne prevzema nobene dodatne obveznosti, izdajatelju opcije pa mora plačati znesek v višini cene opcije oz. opcijsko premijo. Prodajno opcijo bo lastnik uporabil, če bo ob dospetju opcije (evropska opcija) ali v obdobju, ko je opcija izvršljiva (ameriška opcija), tečaj na promptnem trgu padel pod izvršilni tečaj. Skratka, ko ima od opcije koristi. Primer: Vzemimo za primer podjetje, ki se je v tujini udeležilo razpisa za gradbena dela. Rezultati razpisa bodo zaradi kompleksnosti projekta znani čez pet mesecev, izbranemu izvajalcu pa bo osem dni po tem nakazano prvo plačilo ter podane bančne garancije za sledeča plačila. Podjetje lahko, če bo izbrano, računa z 200 mio USD celotnih prilivov. Ker se podjetje zaveda valutnega tveganja – cena in stroški v oddani ponudbi so bili fiksni – bo svojo izpostavljenost skušalo zavarovati. Podjetje, ki bi se rado zavarovalo, pa ima še en problem. Dejansko ne ve (ni prepričano), ali bo v prihodnosti resnično izpostavljeno, saj je konkurenca na razpisu močna (ne ve se, kdo bo dejansko izbrani izvajalec). Zaradi tega se ne bo zavarovalo s terminskimi pogodbami ali terminskimi posli, temveč s pomočjo valutne opcije, ki daje njenemu kupcu pravico za prodajo dolarjev po določenem tečaju, ne pa tudi obveznosti (v primeru, če podjetje na natečaju ne bo izbrano). Podjetje torej kupi prodajno opcijo v višini 200 mio USD, s katero lahko pokrije svojo potencialno izpostavljenost. Z opcijo kupi pravico, da bo v prihodnjih šestih mesecih prodalo 200 mio USD po določeni izvršilni ceni. Podjetje bo ob morebitnem padcu tečaja dolarja pod izvršilno ceno unovčilo opcijo ne glede na to, ali prodaja devize iz priliva ali le zapira opcijsko pozicijo (če ni bilo izbrano na natečaju). Če je dobilo naročilo na natečaju, bo dobiček iz naslova opcije porabilo za pokrivanje izgube prodaje deviz na promptnem trgu. Če pa se tečaj zviša nad izvršilno ceno, je podjetje pridobilo na promptnem trgu, pravica iz opcije pa ni vredna nič, zato opcijo zavrže. Podobno je tudi v primeru, ko podjetje na natečaju ni bilo izbrano. Opcijo lahko proda po nižji ceni nekomu na trgu oziroma jo v primeru, da ni več časa do dospetja, zavrže (v takem primeru utrpi škodo v višini plačane premije). Vendelina jr.

7. feb 2008 16:43

Joj Vendelina, ti si prava enciklopedija. Priznam, nisem prebrala vsega, ampak ... kapo dol. Morda boš tudi ti kdaj moderatorka, a ;) ? LP

7. feb 2008 16:52

Forex je medvalutno trgovanje. Enostavno: kupujes valuto, ko je poceni in jo prodajas, ko je draga. Npr. prodajas dolar, ko ima doloceno, zate dovolj veliko vrednost in ga kupujes, ko njegova vrednost pade (in cakas, da njegova vrednost spet zraste dovolj, da ga prodas). Tole je bolj razlaga za dummies, ampak vedi, da velike dobicke vedno spremlja tudi veliko tveganje. slepakura

7. feb 2008 17:34

Vendelina jr. (ali kdo drug), mi lahko prosim razložiš, zakaj ta ni opcija ni primerna za občane? Sem namreč tik pred tem, da nekaj financ vložim v sklade, moj finančni svetovalec, zastopnik ene posredniške hiše, s pomočjo katere naj bi denar vložila, pa me nagovarja, da bi del sredstev vložila tudi v Forex. S trgovanjem naj bi se sicer ukvarjali posredniki, tako da se ne bi sama ukvarjala s tem, vendar kljub temu oklevam, ker se mi zdi zadeva rahlo sumljiva in mi je jasno, da je tveganje precejšnje (čeprav me predstavnik prepričuje v nasprotno...). Vanilija

7. feb 2008 19:36

Vanijija, skladi padajo, da kar glava peče in zdajle ni čas za vloge. Zgleda precej črnogledo in govori se o recesiji, zato je še zmeraj bolje imet denar v banki, kot ga dati v sklad.

Lijana

7. feb 2008 19:46

Vendelina, res hvala za takšno podrobno razlago Forex-a in vsega kar se navezuje...........sama zelo rada spremljam te stvari........... Drugače pa, kapo dol, da se ti ljubi toliko pisati, ker verjemi, da se mnogim še brati ne bo ljubilo, kaj šele kaj drugega................... katjushka

7. feb 2008 19:57

Vendelina, hvala ti, pa tudi drugim za vaše komentarje. V vsakem primeru imam samo nekaj sto evrov odveč in sem mislila to nekam vložiti, ni ne vem kakkšen denar, pa vendar. Imam pa v družini tudi bančnike in nihče ne vlaga v sklade, ampak npr. modro varčujejo ali pa depoziti za daljše obdobje z avtomatskim podaljševanjem, itd. Verjetno se bom kar tega poslužila.. LP Kate

7. feb 2008 20:41

LIJANA je napisal/a:

Vanijija, skladi padajo, da kar glava peče in zdajle ni čas za vloge. Zgleda precej črnogledo in govori se o recesiji, zato je še zmeraj bolje imet denar v banki, kot ga dati v sklad. Lijana

Veš, pravzaprav je ravno sedaj čas (ali pa bo kmalu tisti najprimernejši trenutek) za vlaganje v sklade. Kupuje se takrat, ko pada, ne? In potem čaka da zraste in proda... Vlaganje v sklade pa itak ni kratkoročna naložba ampak dolgoročna. Vsaj nekje desetletna naj bi bila, saj je svetovni trend tak, da v povprečju skladi sedem let rastejo, tri leta pa padajo in ta vzorec se potem ponavlja. Issi

11. feb 2008 9:02

Vanilija, preberi še enkrat osnovi tekst. Če ga ne razumeš, ga beri še enkrat. Ni tole leposlovje, temveč strokoven tekst in če se bere večkrat, nič hudega. Namen instrumentov je zmanjševanje tveganj. Zaslužek ni prvotni namen (lahko se tudi zgodi, ni pa nujno, lahko pa se tudi naredi izguba) Ali ti kaj posluješ s tujimi kupci in dobavitelji? Ali dnevno plačuješ v različnih valutah? Ali je tvoje poslovanje dnevno izpostavljeno valutnim tveganjem? Ne. Jasno, da ne. To so poslovne posledice poslovne dejavnosti PODJETIJ. Ne pa OBČANOV. No, vidiš, zato nima smisla, da se ti v FOREX zaganjaš. Tega, kar ti naj bi rekel borzni posrednik, ne morem komentirati, ker ga nisem slišala. Predvidevam, da je prišlo do šuma v komunikaciji. Vendelina jr.

11. feb 2008 13:05

Vendelina jr., hvala za odgovor. Zdaj mi pa res ni nič več jasno. Prepričana sem namreč, da ni prišlo do nesporazuma z borznim posrednikom. On mi je zadevo predstavil kot valutno trgovanje s hudo visokimi donosi, torej prvenstveno kot priložnost za visoke zaslužke, od katerih ni treba plačati davka na dobiček. S trgovanjem pa se lahko ukvarjajo tako podjetja kot posamezniki (pa seveda posredniki v imenu slednjih). Obstaja baje tudi nek piramidni sistem vlagateljev, po principu pripelješ še najmanj tri ljudi, potem pa vlečeš % od njihovega dobička. No, o tem ne bom niti razmišljala... Vanilija