Moj otrok je pokroviteljski-a/prepotenten-a

30. jun 2008 12:10

mizarka: zakaj prehuda kazen? Kar naj se nauči. Jaz sem znala pri teh letih že srajce likat :) Bo vsaj kej znala, ko bo treba, ker sedaj, ko gledam svoje prijateljice, ki se počasi odseljujejo od doma, pa jamrajo da ne vejo kako bodo, ker še majce ne znajo zlikat, sem kar vesela, da vse to znam! :) In tudi moji otroci (ko in če jih bo Bog dal) bodo mogli znat zase poskrbeti, ker da bi jim bila služkinja dokler se ne bodo odselili, pa ne hvala! Dodatek: tudi jaz sem bila mala packa ko sem bila majhna, pa nisem nič pospravila, moja soba je bila v razsulu (no je še sedaj v študentskih letih kdaj), sem pa postala obupno natančna in picajzlasta (včasih še preveč). Sej sem tudi včasih znala zelo dobro pospravt, samo se mi enostavno ni dalo. Sedaj sem pa malce spremenila prioritet, ker v umazaniji ne morem živet! Urša Sporočilo je spremenil(a) urssa dne 30. jun 2008 12:14:45

30. jun 2008 12:28

Ne, Mizarka, prav nič huda kazen ni to. Pravzaprav sploh ni kazen, da si mora 13-letnica sama pospravljati svoja oblačila! kaj pa bo sicer počela zdaj, med počitnicamo, ko ni pouka, glasbene itd...? Ne govorim na pamet, tudi jaz imam doma eno tako 12- letnico, ki zase misli, da je "najboljša in sploh brezhibna", pa ji je treba vsak dan dati vedeti, da ni čisto tako. V primerjavi z 10-letnim sinom, ki mu ni prav noben problem nesti umazane stvari v koš za perilo, pripraviti mizo, olupiti krompir in si sam pripraviti malico je....milo rečeno obupna. Vedno zavije z očmi in pripomni "zakaj ravno jaz....saj bom....pa počakaj no malo...", dokler mi ne poči film. Pobiranje nogavic in majic po tleh in po postelji povzroči skoraj vsakodnevne bitke, čeprav sem ji že (in bom to še ponavljala) skrila vse čiste nogavice, pižame in majice (ker se jih - umazanih pač ni nesla v koš za pranje). Pa si je morala enkrat na roke sama oprati nogavice, da je sploh imala čiste za naslednji dan. Za en čas je zaleglo, zgodba pa se ponavlja......bo pa še kdaj ostala brez čistih oblačil, me prav nič ne gane! Konec koncev je bila parkrat tudi že v soli v naravi, kjer imajo običajno ocenjevanje urejenosti sob, pa zaradi sem prepričana, da tam nikoli ni nič obležalo po tleh.....čast in vrstniki delajo svoje. V letošnjih počitnicah sem ji napovedala majhen tečaj kuhanja in uporabe pralnega stroja, do srede pa imata oba "dead line", da pospravita vse šolske stvari in "frčkarije", ki so se nabrale na pisalnih mizah in povsod drugod. če do takrat ne bo pospravljeno, nič hudega, le vse veselje s "pohajanjem", televizijo in računalnikom bo okrnjeno, dokler stvari ne bodo narejene. Ta "kazen" je pri nas (in tudi pri vseh znancih s toliko starimi otroki) preizkušena in precej uspešno deluje. Sploh se mi zdi zanimivo, ko toliko stari otroci kar sami rečejo, da je zanje najhuje, če jim prepoveš računalnik in TV......pa smo rekli, če vama to toliko pomeni, se bosta pa potrudila, da teh ugodnosti ne izgubita. Sem bila pa tudi jaz jako pametna pubertetnica, še edinka po vrhu in moja mama je bila ena od tistih, ki znajo edine vse narediti prav. Tako, da me h gospodinjstvu skoraj ni pripustila.... In moram povedati, da me je bilo pri 13,14-tih letih kar malo sram pred sošolkami, ki so morale doma že marsikaj postoriti. No, še danes sem hvaležna moji stari mami, pri kateri sem preživela vsa poletja. Pri njej smo imeli vsi otroci svoje zadolžitve (pospravljanje po hiši, košnja za zajce in prašiče, okopavanje...) in ko smo jih opravili, smo lahko šli po svoje. In nikoli mi niti na misel ni prišlo, da česa ne bi naredila....kaj pa vem, avtoriteta in spoštovanje do stare mame najbrž, ker prisile ni rabila! In tako sem, ko sem šla pri 15-tih v dijaški dom, znala že sama kaj skuhat, oprat perilo itd... Verjamem, da bo tudi moja pubertetnica morala prijeti za kuhalnico in likalnik, ko bo šla na svoje....do takrat pa naj ne misli, da bo prav vse namesto nje počela mama! mamaF - Mojca

30. jun 2008 17:01

Moj sine zna že od 9- tega leta pripraviti perilo za oprat. Pa ga nisem nič silila, da se bi učil, pač pa sem ga pri filmih, kot so Sam doma ali pa pri filmih, ko majhni otroci kaj pospravljajo, dajejo prat samo malo za hec povprašala, kaj bi pa on storil, če bi to znal, ali bi po rezdejanju tudi tako pospravil. Malo me je debelo pogledal, se zamislil. Potem, pa me je kar naprej spraševal, kako se to naredi, kako se ono. Pa mi je njegovo znaje še kako prišlo prav, ko sem si poškodovala roke. Ni bilo sicer najbolj natančno, ampak pripravljen pa je le bil, seveda kakšen dan bolj dobre volje , kakšen dan pa tako- tako. Če pa bi čakali našega očita,pospravleno malo posredi, pobarvano perilo, jajca vsak drugi dan.. No, sedaj smo stari že težkih 13 let, vse pa je tako težko naredit..., počakajmo kaj bo čez nekaj let... Lep pozdrav, anitram1

30. jun 2008 19:04

Anitram1 tvoj sin me spomnija na bratranca.Sice rbo leto star 15 ampak človek je faca...on zna obleke prat,kuhat pa še pečt.Lansko leto s eje nad mano drl naj se spelejm iz kuhinje "ker je on glavni šef kuhinje"...seveda sem umirala ko je sma pekel mafne... Mizarka to res ni kazen.Jaz se spominjam,ko sva z atijem pri mojih 7 letih sedela pred pralnim storejm in gruntala in gruntala---mami pa ležala v bolnici :(.Takrat sem tudi začela kuhat,posodo sem pa pomivala pri 5h,ker je imela mami operirani ob roki.Ali pa ko se je ati pri mojih 9h drl da mora biti kuhinja pospravaljena tako kot jo pospravi on (torej nikjer na vidiku ne sme biti ničesar)-pa smo drgnili.Sice rmu zdaj včasih rečem,da sme že pozabila kako posprvai on in naj pokaže,ampak žal ne deluje. Vsi smo včasih pujsi,ampak slej ko prej moraš!Če ne prej na faksu. Amapk likat pa res ne maram.... Roncolino

30. jun 2008 19:15

Mizarka še moje mnenje: Svoji hčerki razloži kako se pere in linka, tako da bodo oblačila lepa (in tako tudi ona). Skušaj ji na zanimiv način predstaviti ta opravila. Pri starših najbolj ne maram, če rečejo, da je to njihova hiša in da lahko delajo v njen kar želijo. Mogoče hčera ravno zato ne pospravlja sobe in hiše, saj vendar ni nič njeno. Lahko ji razložiš, da je hiša od cele vaše družine (tudi malo njena) in da boste skupaj skrbeli za red. Vsekakor pa se strinjam, da ji prepustiš pranje in likanje. Samo prej ji razloži, kako deluje pralni stroj ali likalnik. mateja11

1. jul 2008 9:26

mizarka je napisal/a:

.....Sobo ima razmetano da je haloo.Vse leži križem. Kadar hočem v sobo me nesramno spodi iz nje, čeprav sem ji že večkrat rekla, da sva hišo midva sezidala in da me iz prostorov ne bo podila...

Jaz tega pri najboljši volji ne morem razumet. Hišo sva midva sezidala!! Tega se otroku res ne govori, saj v "VAJINI" hiši ni podnajemnik. S tem daješ otroku (ki to več ni) ene zelo čudne signale. Tako kot ti, si tudi trinajstletnica zasluži zasebnost, tj, da v njeno sobo ne vdreš kar tako, da na vrata potrkaš ipd. lp Vlado

1. jul 2008 10:20

Vem da je težko gledat kako dekle ali fant odrašča skrbi nas kako se bosta znašla vživljenju,verjemite da se bosta znašla,če bosta pri starših našla vzor.Sama imam s tem kar nekaj izkušenj saj zdaj že lahko z radostjo opazujem kako vnukinja vzgaja svoje otroke.Včasih je treba biti malo popustljiv otrokom moramo dati možnost da stvari v življenju tudi sami rešujejo.Starši smo včasi malo preveč storilnostno naravnani vedno hočemo več,ker sosedovi otroci pa to zmorejo.Vprašajmo se ali so srečni,povem da niso ker smo si mi zastavili previsoke cilje otrok se nam postavi po robu ker ne zmore več slediti našim zahtevam.Vse se odraža v tem da ima neurejeno sobo,nalašč prihaja pozno domov,pojavi se trma in še bi lahko naštevala.Dam vam nasvet pogovorite se naj nebo prepoznoželim vam veliko veselja in lepih trenutkov pri vzgoji svojih otrok. mark5

1. jul 2008 10:27

Draga Mizarka, imaš povsem normalno punco. Se pa popolnoma strinjam z Vladom. Na tak način boš dosegla vse kaj drugega, kot bi rada. Koliko hiš si pa ti sezidala pri trinajstih? Saj prej ali pozneje vsa mularija pride k pameti. Naj recimo po svojih predstavah napiše seznam, kaj bi moral kdo pri hiši delati - pa bo videla, kako dolgo listo ima kdo... Lep pozdrav, Sonja

1. jul 2008 11:59

Mizarka, lika naj si sama, pere si tudi lahko sama, za vstop v njeno sobo pa prej potrkaj in ji pusti nekaj zasebnosti - to najstniki rabijo... Moja medvedka - zanimivo, jaz sem dostikrat rekla, kako bi reagirala v določeni situaciji in do zdaj je bilo še vse res - včasih sem reagirala boljše kot sem mislila, da bi. Tak da meni se to ne zdi mlatenje prazne slame. PO moje se je dobro pogovarjat o tem, kako bi v določeni situaciji reagiral predno se zgodi, da se s partnerjem/družino,... uskladiš že prej in ni potem cela panika... Nola, vprašala bi to svoje bitje, zakaj tako misli in ji/mu razložila, da pamet ni vse. Da dostikrat boljše reagirajo ljudje, ki niso tako strašno pametni in da so tudi pogosto srečnejši... Skratka, da se da tudi od njih marsikaj naučit. In da če ne najde nič, kar bi se lahko od svojih vrstnikov učil, potem očitno ni tako zelo pameten, ker ne zna opazovati, zato naj dela na tem... Veri

1. jul 2008 12:49

Mark5, se strinjam. Danes starši postavljajo vse višje norme svojim otrokom. Otroci pa imajo poleg vse modernejše tehnologije in previsokih ciljev staršev vedno večji odpor do vsega. Jaz sem svoja dva že od malega pripuščala k delu. To ni pomenilo, da morata sama kaj narediti, ampak, da smo skupaj kaj naredili. Na primer, šli smo v kuhinjo in delali skupaj kosilo. Eden je korenčka čistil, drugi česen, čebulo ja zaradi solz. Potem je eden čistil solato, drugi paniral meso, eden mešal po vroči ponvi.....Že od malega sem jima pokazala, kako to gre, jima pustila nekaj njune inovativnosti v kuhanju, pa še nista bila stara niti 4 leta. potem smo skupaj znosili na mizo, pojedli in skupaj pospravili in očistili kuhinjo. Vam povem, to je bil živi piš. Vse umazano, razmetano.... vse je šlo bolj počasi, ampak mi smo srečno vse naredili in za nagrado je vsak dan bilo nekaj, ali sladoled, sadje, kakšno posebno pecivo, posebna limonada....otroško igrišče in skupne igre, kopanje v bazenu... Tudi stanovanje smo čistili skoraj vedno skupaj. Je šlo bolj počasi in ni bilo vedno kot je treba ampak s tem se nismo obremenjevali. te navade, skupinsko delo, kuhanje, čiščenje, druženje njima je ostalo še do danes, pa nista več mala. Ni bilo vedno idealno, je pa bilo dobronamerno in vedno pohvaljeno. Ob pohvali sta jima očke tako zažarele, da sem kar takoj spregledala, če ni bilo vse kot je treba.Tudi na vrtu sta pridno pomagala ali včasih odmagala. Je pa bilo toliko večje veselje, ko je kaj začelo rasti in roditi. Ampak to stane volje, živcev in časa. Vem, da to ni vedno izvedljivo, se pa da to narediti, ko so otroci doma, ob počitnicah, vikendu in dopustu. Ko sem si poškodovala roko nisem imela nobenih težav. Po šoli sta vse postorila, si delo razdelila in verjemite, ni bilo vedno lahko. Zato pa nikoli ni bilo kakih izpadov, komandiranj in podobnega. Tudi danes še vedno rada pomagata, prideta k meni ko kaj delam in povprašata, kje mi lahko pomagata in kaj je še treba narediti. Ena je stara 25, drugi pa 19. Potem pa skupaj uživamo v prostem času ali pa gresta po svoje. V začetku se je mož malo bunil češ da sta še majhna, danes pa vidi, da sem imela prav. Oba sta krasna, seveda ima vsak svoje muhe, ampak te so zanemarljive. Nikoli, pa res nikoli jima pa nisem rekla, da je kaj moje ali pa igrače od enega ali drugega. Vedno, in tako je še danes, je to naše. NAŠE! Ko se kaj pogovarjamo in obujamo srare zgodbice in peripetije, se vedno sladko nasmejemo, oba pa rečeta, da je bila mama malo sitna vendar nikoli dosadna kot so starši drugih ortok, ki samo sitnarijo. Kyara