9. jul 2014 12:35
Kaj je bilo pred velikim pokom, je vprašanje, ob katerem se danes stikajo znanost, filozofija in religija. Seveda nihčne ne ve, kaj je bilo pred tem, in tudi najbolj znanstvene teorije so po verjetnosti in dokazljivosti zelo blizu tisti o stvarniku, ki se je odločil, da bo en teden v svojem neskončnem bivanju pač tudi nekaj delal (ker če bi se v preostalem času ukvarjal z vzporednimi vesolji oziroma prostor-časi, potem bi bili že zelo blizu tega, da bi lahko rekli, da mu človeški um diha za ovratnik).
Od kar vesolje je, se v njem stvari pač dogajajo; recimo nastajajo in umirajo zvezde in v eksploziji ene od mnogih velikih (ampak zares velikih) zvezd, supernovi (to je zvezda, ki eksplodira, ker se zaradi ogromne mase preprosto sesede sama vase, ali pa zaradi nenadne sprožitve zlivanja atomskih jeder v od starosti umirajoči zvezdi), je nastal material, iz katerega je še malo pozneje nastalo naše osončje z Zemljo vred. Najstarejši objekti iz našega osončja, ki so jim uspeli radometrično določiti starost, imajo okoli 4,567 mijarde let, najstarejša mineralna zrna na Zemlji pa so zaenkrat kristalčki cirkona, ki imajo okoli 4,4 mlijarde let. Se pravi, da je sam planet zanesljivo stareši od njih, vsekakor pa malenkost mlajši od Sonca. Tisti najstarejši ogljik, ki bi po svoji izotopski sestavi morda lahko bil posledica "organskih" procesov, se pravi posledica delovanja nečesa, kar je bilo blizu življenja, kot ga pojmujemo danes, je star malo več kot 4 milijarde let. Da so celični organizmi obstajali pred 3,8 milijarde let, pa vemo tako rekoč zagotovo.
Z vodo je pa takole, da se tudi niso če čisto povsem zmenili, od kod je. Recimo tista v oceanih in hrvaškem morju, da ne bomo popolnoma iz teme. Na vsak način je na sami Zemlji od vsega začetka dovolj vode, da lahko napolni oceane, ocenjujejo pa, da je je še parkrat toliko vezane v kamninah nekaj 100 km globoko in čaka, da bo po nekem naključju po kapljicah prišla na površino. Prav tako veliko vode pa je v zgodovini (ki je, ne pozabimo, zelo dolga) na Zemljo prifrčalo iz bližnjega vesolja s kometi. Ti lahko vsebujejo tudi kakih 90 % vode; in če seštejemo, kaj vse je v štirih milijardah let že treščilo na naš planet, pa če upoštevamo, da je bilo teh treskov v začetku precej več kot danes, potem dobimo ohoho veliko vode, ki je ni izpihala na površino mati Zemlja z lastnimi pljuči. Tako da se v bistvu naenkrat zajdemo s kar precejšnjum presežkom vode. Ker kar tako enostavo izpuhteti z Zemlje pa tudi ni, četudi si H2O. Se pravi - dela za mlade raziskovalc je še veliko.
Vendelina, imaš popolnoma prav. Ko gledamo v morje, je včasih dobro pomisliti tudi na kaj takega, četudi vsega ne razumemo povsem. Bolj ko spoznavaš Naravo, bolj ponižen in skromen v bistvu postaneš in ne moreš si kaj, da ne bi do nje začutil globokega spoštovanja.
Sonja