23. apr 2019 16:42
Res je, mamamia! Sladkarij si ne kupis, ce jih ni doma se ti ponavadi tut v trgovino ne lubi samo po nekaj takega. Skuhas pa tak, da se ti zdi da je malo premalo, ker pol je tak ok:)
23. apr 2019 16:42
Res je, mamamia! Sladkarij si ne kupis, ce jih ni doma se ti ponavadi tut v trgovino ne lubi samo po nekaj takega. Skuhas pa tak, da se ti zdi da je malo premalo, ker pol je tak ok:)
22. maj 2019 22:57
Živjo, že dva tedna poskušam jesti na način, da 1/3 obroka ne pojem in se mi zdi, da deluje. Izgubil sem 1,5 kile in vse skupaj mi ni težko. Bom videl kako daleč bom prišel in javim. Sicer pa še sam ne vem ali hujšam zaradi tega ker manj pojem ali pa zato ker tudi malo več hodim. Kakorkoli, bom videl kako bo šlo. Gledal sem videoposnetke operacij želodca na https://www.estetika-milosevic.si/bariatricna-kiru in razmišljam tudi o tem. Ima morda kdo izkušnje s tako operacijo. Zanima me predvsem kako je potem, po operaciji.
23. maj 2019 12:29
Vse diete so bolj ali manj učinkovite, vsaj za določen čas. Potem pa kilogrami bolj ko ne pridejo nazaj. V mojem primeru je edino, kar je delovalo in še deluje, več gibanja. Pred petimi leti sem sklenil, da moram nekaj narediti, saj se je moja masa zelo približala stotim kilogramom (višina 184 cm). Kupil sem si kolo in se začel s kolesom peljati v službo in nazaj, kar je cca 30 km. Že po štirih tednih je teža začela upadati, ob tem pa nisem prav ničesar spremenil v načinu prehranjevanja. No, edina sprememba je bila, da si ne sladkam ne čaja ne kave. Zdaj sem na cca 85 kg.
25. maj 2019 7:02
Pozdralvljen lepdan! Če mene vprašaš je operacija želodca zadnja stvar na svetu, ki bi jo naredila, kljub temu da imam kar nekaj kg viška.
Moja mama ima to operacijo za sabo. Saj ne rečem, shujšala je najbrž za kakšnih 50 kg, ampak za kakšno ceno!? Že takoj po operaciji, če se je slučajno malo spozabila in kakšen grižljaj prehitro pogoltnila, se pravi da ni bil res 100% prežvečen se ji je v ustih začela nabirat ogromna količina sline in morala je bruhat, da je spravila iz sebe tisti slabo prežvečen grižljaj.
Druga stvar, ki mogoče ni povezana s tovrstnim hujšanjem (čeprav jaz imam na sumu, da je), dobila je avtoimuno bolezen miastenija. Po mojem mnenju se je telo na tak način uprlo drastičnemu zmanjšanju hrane v zelo kratkem času.
To je moja izkušnja, upam da se javi še kdo s kakšno bolj pozitivno izkušnjo.
25. maj 2019 8:31
Včasih pogledam Moje 300 kg življenje in vidim, da v Ameriki še vedno izvajajo metodo zmanjšanja želodca pri res velikih kalibrih. Sama zagovarjam počasno hujšanje oz. nov stil življenja. Out put-in put kot lepo po slovensko rečemo. Kg so se dolgo nabirali, torej se jih ne bomo znebili čez noč. Vedeti moramo, da se brez muje še čevelj ne obuje in da bo treba za uspeh garati. Kdor ima res željo in voljo, bo uspel. In kot je napisala Helgula, sama se ne bi nikoli odločila za tako operacijo, saj je hvala bogu ne rabim, ampak, če bi bila v taki situaciji, bi si poiskala drugačno pot.
Kdor se bo odločil za spremembo, ima na voljo toliko informacij, da uspeh ne more izostati, le voljo in odločenost moraš prispevati sam. Želim uspešno na novi poti. P.s. imam kakšno kilco preveč, ampak toliko, da se dobro počutim. Saj Twiggy ni več v modi.
25. maj 2019 11:47
Jaz tudi mislim, da se za tako operacijo odločiš, ko ti res gre za življenje, prej pa ne. Tudi po operaciji hujšaš samo zato, ker manj poješ in če bi tako malo pojedel brez operacije, bi ravno tako hujšal, le brez bruhanja in padanja v nezavest. Obstajajo metode, s katerimi mogoče res lažje shujšaš, ampak tisto res garaško delo tako ali tako pride potem, ko je treba novo težo obdržati. Tega pa ne bo nihče opravil namesto tebe.
14. jun 2019 8:41
Hvala za vaša mnenja. Bo treba dobro razmisliti, ker po drugi strani na netu berem dobre ocene o operaciji želodca. Hvala!
16. jun 2019 10:34
Ob polnem hladilniku je težko hujšati, preverjeno na lastni koži!
17. jun 2019 10:57
To je res, a ne smemo vse pojesti, kar vidimo, potem so pa težave, holesterol, krvni sladkor, maščobe...
19. jun 2019 14:13
Ker sem nonstop v pogonu, posledično več jem, hujšam že leta ne več, mišice so težje sorte, to ni tolažba, tako pač je. Mi je prav hecno, ker me pri zdravniku večkrat dajo na vago in ne verjamejo številki, imam 6ico spredaj. Nosim isto konfekcijsko številko kot takrat ko sem imela 6, 7 kg manj.
Po ortoreksični preteklosti, ko je vaga pokazala 4ico na prvem mestu in sem si sesula krvno sliko ter imunski sistem, sem z vsem tem hokuspokusom nehala. Ko se mi zdi, da imam kako maščobno blazinco preveč, par dni ne jem cukra, pa je zadeva rešena, še to je bolj za psiho kot za telo. Sploh pa sem mišljenja, da starejšim pretirana suhost ne pristoji. Ne da bi bila stara že 100 let, ampak vidim pri mami, ki je po prebolelemu raku konkretno shujšala, ji prav paše, da je dobila nekaj kilogramov nazaj.
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Cvetačna juha s popečenim kruhom
Polnjene paprike