Vozite avto?

9. mar 2008 9:55

Ja, ežoj, se strinjam s tabo. Čeprav je načeloma fajn, če taki brezvestni divjaki oddivjajo naprej, da jih čimprej zgubim z vidnega polja. Se počutim bolj varno. Saj povsem enako vozijo tudi po navadnih cestah. Se ti obesijo tik za tvoj avto, da jim vidiš v vzvratnem ogledalu samo oči, avta pa nič, noro mečejo luči,... pa ti pelješ tistih 90, ki so dovoljeni. Te na najbolj neprimernem mestu prehitijo, 300 m naprej pa zavijajo levo in - ker je nasproten promet, utavijo celo kolono, ki so jo pravkar prehiteli.

Saj jih poznate? Mislim, saj jih srečujete na cesti?

O M.C. pa samo toliko, da je poln samega sebe, mestni snob.

9. mar 2008 11:58

nisem voznica in upam, da mi nikol ne bo treba vozit!! br......br..... grozno. Nočna mora je že samo misel na mene za volanom. Čestitam vsem voznicam!!! rebeccaa

9. mar 2008 12:06

Tudi jaz se strinjam z MC o mestni vožnji (speljevanje ob zeleni luči, globina križišča....), ampak ko piše da blenda drugim in to pove še na način da smo vsi ostali, ki tega ne odobravamo zoprni, se mi dvigne pritisk. Tako obnašanje na cesti je zame dokaz nezrelega in egoističnega človeka. Zaradi mene lahko divja 500km/h, v primeru da ne ogroža mene ali drugih ljudi. Z blendanjem, vožnjo za ritjo po avtocesti pa spravlja v nevarnost druge. Tudi če je sam prepričan vase in v to da varno vozi, ne ve kdo je v avtu pred njim. Sama se vsak dan vozim v LJ po avtocesti in ko sem bila še mlada voznica sem se takih "herojev" bala in če se ustrašiš lahko odregairaš napačno in narediš nesrečo. No zdaj sem tega že navajena in se trudim take izpade na cestah stoično prenašati. Sploh pa se mi zdi popolnoma neprimerno, da se v času, ko vsak dan slišimo za žrtve prometnih nesreč, nekdo na javnem in očitno zelo branem blogu hvali s takimi cestnimi dosežki. lp saš saš

9. mar 2008 12:20

Sploh ne vem, če sem že pisala v to temo... v glavnem, sem voznica in z mojim Polčijem sva najboljša partija na svetu Revček je že star, ampak pripeljal me je pa še povsod. Moja orientacija je katastrofalna, saj se zgubim že na prvem novem križišču, ampak s sovoznikom v avtu, ki mi kaže pot, lahko peljem tudi na Kitajsko... Sovražim se voziti po Ljubljan (tisoč in ena ulica in polno križišč... sem pač doma iz vsi, kjer je v celi dolini le 1 semafor, pa še tega so postavili zaradi enega kmeta, da lahko na hudem ovinku spravi čez cesto na pašnik svoje krave ). Sovražim se voziti ob nedeljah (zaradi nedeljskih voznikov namreč). Edino do Trsta bi znala že v miže priti (oz. Polči že avtomatsko najde sam ).

 

Vsekakor pa za volanom uživam!

 

Lep dan in veliko se smejte

9. mar 2008 14:07

Jaz sem voznica šele slaba 4 leta, samo pa imam za seboj že kar precej kilometrov. Tud sama sem mela eno izkušnjo z živčnimi vozniki na avtocesti, kmalu po tem, ko sem naredila izpit. Sem se tako ustrašila voznika ki je pridirjal za mano in začel žmigat, da sem brez kakšnih pogledov zapeljala s prehitevalnega nazaj na desni pas, in sem mela res srečo, da je to opazil voznik ki se je po desnem pasu vozil, ker če ne bi on zapeljal na odstavni pas, kdove kaj bi se zgodilo no kaj... še ena nesreča več. Zdej sem že navajena takih primerov, ampak mi pa grejo še vedno na živce takšni pametnjakoviči. Sama vožnja pa mi ni, in mi nikoli ni bila problem, tud orientacija mi dober štima, v Ljubljani pa se mi zdi da se itak ne moreš zgubit, sam mal bolj naokrog in po ovinkih se lahko voziš do cilja *Alisha*

9. mar 2008 14:10

Voznica sem od svojega 25 leta - torej 16 let. V glavnem avto, ki ga vozim jaz tudi sama vzdržujem - grem zamenjat gume, na servis... Kakih slabih izkušenj nimam, na Renaultovem servisu so mi vedno razložili kaj so naredili in zakaj... Je pa res, da je šlo običajno za redno vzdrževanje in ne za okvare. Kretenov na cesti je pa itak zmeraj kolikor hočeš... Vsak dan eno kastrolco smeha vam želi Tinca

9. mar 2008 18:59

Letos bo 38 let, odkar sem šoferka. Moj prvi avto je bil star spaček. 

Kar se tiče avtomobilov smo se mladi v tistih časih v glavnem delili v tri skupine: eni so imeli fičke, navadno precej navite in sfrizirane, ti so se običajno kar spoznali na mašinerijo in so bili v glavnem dobri šoferji. Druga skupina so bili lastniki volksvagnovih hroščev, disciplinirani vozniki in pikolovski vzdrževalci svojih vozil.

Spačkarji smo bili zelo demokratični, avtomobile in opremo smo si brez problema sposojali med seboj, Tisti, ki je imel gume s še sprejemljivim profilom, jih je posodil drugim za tehnični pregled.                     

 Seveda se je tudi pri mojem primerku kar naprej nekaj kvarilo in odpadalo, enkrat sem ga posodila kolegu in mu je na cesti čez Gorjance ostal v roki volan. Zato smo znali marsikaj sami popraviti in improvizirati, se prebiti čez tehnični pregled in poiskati najbojšega in najcenejšega mehanika.

Počasni spački so bili dobra šola obzirnosti na cesti, najbrž z redkimi izjemami vsi bivši pripadniki te šole vozimo bolj kot ne defenzivno in neovirajoče za druge.

Zadnjih deset let sem avto skoraj popolnoma zamenjala za skuter in mi to zelo ustreza. Za lokalne vožnje ga uporabljam čez vse leto, v toplem delu leta pa se z njim vozim tako v Pulo kot v Ljubljano in Benetke. Ni problema s parkiranjem, kolone obvozim, zelo sem se disciplinirala glede prtljage. Tudi nakupim manj nepotrebnih stvari, saj moram vedno premisliti, koliko prostora imam.

Kar se tiče blendarjev (in huparjev): skuter lahko tudi na zelo ozki cesti prehiti vsak, celo podpovprečno prostorsko orientiran avtomobilist. Eni bodo pač blendali in hupali, ker jim je vse napoti.

Kar se tiče MC. Razlogi za tako ali drugačno nastopaštvo so večinoma popolnoma fiziološki

   

 

nola

9. mar 2008 19:57

Aha, po branju MC-jevega prispevka k "vozniški kulturi" in nekaterih mnenj mi je mnogo bolj jasno, zakaj je na cestah v Sloveniji tak masaker. Na žalost!

LP

cervus

9. mar 2008 20:23

ežoj fantom nisem častila kofija ,mudilo se je pa njim in meni,če boš pqa kdaj na mojem koncu ga pa častim tebi -brez porivanja,ha ha jampina

9. mar 2008 22:37

Ena družinska anekdota: en stric je pred leeeti šel v Lj, se mi zdi. Takrat ni bilo niti hitre ceste, kaj šele AC. Ko je prispel na cilj, so ga vprašali, kako to, da je tako pozen. Rekel je: "A veste, kakšna kolona je bila? Ampak jaz sem bil pa na čelu kolone!" Atina