8. jan 2008 16:15
Ko sem dosegla vse pogoje za upokojitev,sem se počutila dovolj vitalno in bi še delala. Toda pri nas je bilo preveč kadra, št. otrok pa je upadalo. Če bi uveljavljala pravico do dela, bi zaradi mene izgubila službo mlajša kolegica. Tega seveda nisem hotela in sem se upokojila.
Po dveh mesecih počitnic sem začela pregledovati razpise, ki so me zanimali. Nekega dne, sem bolj za šalo kot zares napisala 3 ponudbe nekako takole: " Nelly Xy,v popolnosti in v vseh niansah ustrezam vašim razpisnim pogojem. Sem unikatna in verjamem, da me boste želeli spoznati. Veselim se srečanja z vami na razgovoru. Lepo pozdravljeni!."
Povabljena sem bila na vse tri razgovore! Prav zabavno je bilo. Eden od izpraševalcev me je vprašal, če imam kdaj kake težave s komunikacijo. Nasmejano sem mu odvrnila, da se mi prav smili, če je v času svojega šolanja naletel na prosvetne delavce, ki so imeli tovrstne probleme. Tudi povprašala sem jih to in ono in jasno povedala svoja pričakovanja glede delovnega časa in plačila (za kvalitetno delo, pošteno plačilo!). Sebi sem postavila svojo ceno in jim dala vedeti, da sem za njih najboljši kandidat ta hip. Povedala sem jim tudi, da morajo s svojo odločitvijo nekoliko pohiteti, kajti niso edini, kjer kandidiram, se še malo pohecala in se sama začela poslavljati.
Sprejeta sem bila na vsa tri delovna mesta, izbrala sem zase najboljšega in tam delala še tri leta po upokojitvi.
Vem, meni je uspelo, ker sem bila popolnoma sproščena in eksistenčno popolnoma neobremenjena.Ob vsem tem sem se zabavala, ker sem psihološko testirala komisije. Pa še stavo s sinom sem dobila, da bom sprejeta!
Nelly
Sporočilo je spremenil(a) Nelly dne 08. jan 2008 16:21:21