7. jan 2008 10:24
V letošnji zimi v bistvu še nismo prišli do takih temperatur, ko bi lahko kdorkoli, ki nima težav z zdravjem in ki je večino življenja prebival na tem vzporedniku, rekel, da ga zelo zebe. Minus deset zjutraj in čez dan minus ena, to je nekaj, kar mora človek na nek način obvladati. Jaz se izvrstno počutim na plus 30 in več, izvrstno funkcioniram, ko je več kot 25 stopinj v plusu, obdobje od začetka septembra (ko se ohlaja) in čez zimo pa nikoli ni bilo med favoriti. Pa kaj morem - česar se ne da spremeniti, to se akceptira. V glavnem, proti hladu se borim takole: v septembru ne oblečem nogavic kolikor se najdlje da (zjutraj je res malo mraz, pa se koncentriram na kaj drugega) - glej ga zlomka, me bistveno manj zebe v noge, kot me je včasih. Spanje z nogavičkami, ne, hvala, to mi je neapetitlih, da ne rečem, da je to turnoff... Noge se najbolje prekrvavijo, če se tuširanje konča z mrzlo vodo (sem se prejšnji teden nekaj razpisala o tem). Pa pet minut telovadbe zjutraj, to tudi zelo dobro naredi. Pa slojevito oblačenje: več tankih slojev bolj pomaga kot kakšna preveč kompaktna volnena zadeva v enem sloju. In kar je najvažneje: treba je vedeti, da nas bo, ko stopimo iz ogrevanega v hladno, v vsakem primeru zazeblo, ne glede na to, kaj imamo oblečeno. Pa se po kakšni minuti telo navadi na novo temperaturo in potem kar gre. Zlasti na temperaturah, ki jih imamo sedaj.
Vendelina jr.
