Kako pripravit otroka, da bi jedel?

7. jan 2008 14:04

Lahko še jaz nekaj povem. Imam tri zelo suhe otroke, sploh punčki. Nič nismo spremenili, pa smo probali vse. Dosegli pa smo vsaj red pri prehrani. Imamo štiri obroke ob približno točni uri za mizo. Se pravi, ob 7 zjutraj čokolino ali kruh namazan z nutelo, v šoli za malico kar je, po šoli takoj kosilo pri tašči, ob 4 malica - kruh z nečim in ob 7 večerja, včasih kuhana, včasih samo kruh. Vedno nekaj pojejo, res pa ne količinsko velik. Smo se pri starejši presekiral do onemoglosti, zdaj pa skoraj največ poje, a sploh ni debela. Najmlajša je stara skoraj 8,5 let. visoka je 134 in tehta 26,5 kg. Živ drobižek. Pač taka je. Zdaj mi je pomembno samo to, da so zdravi. Čimveč sadja in zelenjave in pa čimveč zraka. Malčica

7. jan 2008 22:18

Če je otrok zdrav, ga ne prepričujte, da bo jedel. Pač je presuh, raje se sprijaznite s tem , živeli boste mirneje in vsem bo lažje. Veliko težje je, ko te otrok prosi, da bi jedel, pa mu ne smeš dati, ker je predebel in ima prevelik apetit in to predvsem po nezdravi hrani. Veš, da ne sme jesti, hkrati pa imaš občutek, kot da si slaba mama, saj mu še jesti nočeš dati. Pa še hec: Rekla sem mu, da bi bilo dobro, če bi za večerjo pojedel pač banano, da bo lahko malo shujšal .Sem mislila, da so šle te besede mimo njega, pa me preseneti po tistem, ko je pojedel sendvič: ˝ Mami, zdej bom pa še banano, da bom shujšal !˝ LENČA

8. jan 2008 4:14

Imela sem podobne probleme pri hčerki. Pa ni zaleglo nič, sladkarij pa nikoli ni marala. Potem smo dobili lepoo ješčega sina in se nisem več toliko sekirala. Hčerka je jedla nenormalno malo, bila suhcena in mičkena, vendar zdrava. Danes je odrasla punca, ravno ta prava, poje pa še vedno zelo malo, vendar to kvalitetno hrano.

Ne sekirajte se, če otrok ne je, glavno da je zdrav. Če pa mu nagaja odpornost, pa spremenite prehranjevalne navade. To je včasih težko, vendar z vztrajnostjo gre.

Kyara

8. jan 2008 7:35

Jaz tudi mislim, da če je otrok zdrav, ni važno, koliko poje. Pojedel bo pač toliko, kolikor bo porabil. Jaz imam recimo doma dva "kontejnerja" za hrano (jesta sicer večinoma vse, razen kuhane zelenjave), sta pa oba aktivna športnika in več rabita. Ni pa na njima niti grama odvečne maščobe. Nena

20. mar 2008 18:51

Pozdravljeni, sama sem bila neješč otrok, vedno suha, kot ne bi imela kaj jesti. Nisem imela posebnih zdravstvenih problemov, skoraj nikoli nisem bila bolna, sem pa še sedaj suha. Meni se je pojavil apetit šele po 17 letu. Sedaj sem mama 14 letnika, ki je isto neješč, sama se ne sekiram, mojim staršem gre sicer hudo na živce ker ne je, toda popije veliko mleka in obožuje kruh. Sama mu ne težim pazim pa da dobi čimveč sadja in zelenjave, no vsaj tisto kar ima rad. Angela08

20. mar 2008 22:47

Tudi mene so kot otroka kar naprej silili s hrano. Imela sem dva zelo ješča bratranca in v primerjavi z njima sem bila - kot bi rekla moja stara mama- "zbirčna in suha kot stonoga". Še danes ne jem mesa, goveje juhe pa sploh ne.Pa sem bila vedno zdrava. Zdaj imam dva otroka (9 in 11 let). Kot malčka sta jedla vse, posebej zelenjavo,ker tudi sama ne jem mesa in so zelenjavne jedi redno na mizi. Potem pa sta postala izbirčna. V vrtcu je še nekako šlo, doma pa...jedilnik, kot ga je opisala avtorica te teme, Dusanka. Pa se nisem kaj dosti sekirala (tudi zaradi lastnih slabih spominov). Zdaj sta v šoli, mlajši, sin, je tam kosilo in pove, da včasih vzame še dodatek. Hči hodi po pouku domov in je moje, domače kosilo - oz. del kosila, ker vedno poje le eno stvar. Zelenjave niti po naključju ne, zelo rada pa ima meso, vendar si ga prav pikolovsko očisti vseh vidnih in nevidnih žilic itd. in zraven ne je ne krompirja, ne riža; če je na mizi pašta (testenine), vzame največkrat brez omake in tako naprej. Njena najljubša hrana so kruh in jabolka. Sladkarij nikoli nisem skrivala in jih moja otroka sploh ne jesta veliko - tu in tam čokolado, piškote samo domače... Ima pa moja mala najstnica kar nekaj sošolk, ki so malo pretežke. V pogovorih z njihovimi mamami sem videla, da je pretirana ješčnost večji problem kot neješčost, saj morajo hkrati lastnemu otroku braniti jesti, po drugi strani pa poslušati žalostne zgodbice o tem, da mlade okrogle gospodične nekateri drugi otroci zafrkavajo na račun teže. In puberteta prihaja in stvari bodo samo še hujše. Saj veste, kako občutljive so toliko stare deklice. Zato, draga Dušanka, ne sili svojega fantka, ko bo začutil potrebo, bo že jedel. Gotovo ti ne bi bilo všeč, da bi se pozneje svoje drage mame spominjal kot nekoga, ki ga je mučil s krožnikom in žlico! Uživajta skupaj, pojdita v gozd, prepričana sem, da mu bodo teknile maline, ki jih bosta skupaj nabrala (ali kar koli drugega). Moja otroka namreč jesta presenetljivo dosti različnih - tudi novih jedi, kadar smo na potovanju ali počitnicah! Tam pač ni zlate rezerve v obliki vrečke Čokolina! Pa lep pozdrav in čim manj skrbi okrog hrane! mamaF

25. mar 2008 21:46

Fino je če ma sin/hči kakšnega brata, sestro, bratranca, sestrično ali kaj podobnega. Vedno sem bila suha in izbirčna, ko sem pa dobila sestrično (ta je bila zelo ješča in stara mama mi rekla, da če ne bom vse pojedla bo vse dobila ona (moja sestrična). Ker sem pa že po naravi zelo temparamenta (takrat je veljalo, kar je moje ne dam), sem z vsem veseljem pograbila žlico in krožnik hitro izpraznila. :) Angelique

26. mar 2008 18:55

Otroci imajo pač neke svoje teorije o hrani. Tudi sama kot otrok nisem jedla veliko stvari, enostavno so se mi gnusile. Predvsem kuhana zelenjava... surovo sem vse jedla... v glavi sem imela neke predsodke in sem si kar izmislila kakšen okus naj bi imela neka jed in je enostavno nisem marala. Predvsem je šlo za izgled in vonj jedi, pa tudi tistih s kompliciranim imenom nisem marala. Počasi sem začela jesti raznovrstno hrano, ampak šele, o so vsi obupali nad mano in me nehali siliti. Sedaj obožujem kuhano zelenjavo in koruzo iz konzerve, ki mi je tako smrdela, da je dooolgo nisem hotela poskusiti. Tudi pico sem začela jesti postopno-najprej samo testo...čez nekaj časa še sir, pa potem salamo in paradižnikovo mezgo... tako da: ne silit otrok, pa bo... saj čez čas jih bo začel "firbec matrat" kakšen okus ima kaj drugega kot pire krompir ;) mala zelena

27. mar 2008 16:11

Moja kolegica ima fantka, ki je pri osmih letih celo leto jedel samo prežganko in to dvakrat dnevno. Zelo se je sekirala pa njena tašča tudi, potem pa je minilo in fant je čisto normalen in za svoja leta povsem v redu. daga

27. mar 2008 16:52

Moj fant pa ne mara zelenjave in sadja. Ne mara niti solat, ker mu smrdi kis. In še marsičesa. In vsako stvar, ki jo dobi na krožnik najprej 15krat obrne, oceni in šele nato da v usta. Ponavadi je kaj narobe-premalo/preveč slano, pikantno, preveč kuhano, trdo,...skoraj vedno je kak problem. Moti me, ker ko greva v restavracijo jest, packa po krožniku kot kak otrok. Še bolj me bo motilo, ko mu bom (če mu bom) enkrat jaz kuhala in bo počel take stvari s hrano. Sem mu že rekla da me tako obnašanje moti, pa ni nekega učinka. V bistvu mi je vseeno, če ne je določene hrane. Ne mislim mu težit kot mama in ga prepričevat kaj je zdravo in kaj ne. Samo če se pa zmrduje nad kosilom sredi restavracije je pa to tud moj problem al ne? saš