Kako pripravit otroka, da bi jedel?

Imam zelo neješčega 7. letnika. Težava je v tem, da za vsako jed reče, da je nima rad, brez da jo poskusi. Kako naj ga prepričam, da bi poskusil kaj več od juhe, testenin in pire krompirja?

NA POMOČ!!!

duskamb

Temo je spremenil(a) duskamb dne 04. jan 2008 23:21:44

5. jan 2008 6:27

Preizkušeno je to,da je pri nas začel pomagati pri pripravi hrane.Opral je paradižnik,nastrgal korenček,šel na vrt po peteršilj,stehtal moko za kruh,.... anaeva

5. jan 2008 8:50

Uh, jaz se ne bi sikirala. Tudi sedaj se ne pri našemu triletniku. Če je je, če ne ne. Je pač lačen. Posebkov mu pač ne kuham.

marelica

5. jan 2008 8:53

Če ne je ,ne je,to je definitivno. 16- letnega sina imam ,ki ne je suh je pa tako da me je sram) Kaj narest sem že skoraj obupala, včasih sem mislila da ko bo lačen bo vse pojedu ,sedaj tud lačen ni več val

5. jan 2008 9:10

Mi smo poskusili res že vse. Z lepim, z grdim, s podkupovanjem, da je pomagal pri pripravi.....pa ni nič pomagalo. Ko kuham kosilo pride vprašat kaj tako diši in potem mi odgovori - jaz to nimam rad. Jaz bi se najraje razjokala. Mož pravi, da je reklama za Darfur. duskamb

5. jan 2008 9:42

Pri mojem bratu je bilo podobno. Naredili so tako, da so mu izpraznili vse omare in hladilnik. Ostala mu je zelenjava in sadje. Piškotov, čipsov, bonbonov... ni bilo nikjer. Imeli smo večerjo in kosilo. Če ni jedel je bil popoldne lačen, ker ni imel kaj jest. In zelo počasi se je stanje izboljšalo. Je pa zanimivo, da še zdaj ko ima 13 let ne more bit zraven ko se hrana pripravlja, ker se mu vse gnusi in mu vse smrdi. Mislim da ne bo kuhar

5. jan 2008 9:52

Tudi jaz sem imela podobne probleme, moj sin je bil še pred dobrim letom katasrtofalen pri hrani. Suh in majhen pa tudi tako, da mu nihče ni pripisal njegovih let ( to sem itak opazila pri nakupu oblačil - 8 letnika sem oblačila v konfekcijsko št. 6 ). Nič mu ni bilo dobro, razen čokolade ( seveda ) in sladkarij ter sendivčev. Ko pa se mu je vse to začelo rahlo poznati že na zdravju ( neodporen, večno prehlajen... ), pa sem ukinila vse sladkarije in v našo kuhinjo uvedla precej strog način prehranjevanja, vztrajati pa sem začela, da je fant vsakič izpraznil krožnik. Dosti mi je pri kuhanju tudi pomagal in je kasneje tudi z veseljem jedel, saj je menil, da je odličen kuhar. Kot dodaten vir vitaminov sem mu kupila tudi Pikovit, piti pa je moral zeliščne čaje in vodo. Povem vam, to je zelo učinkovalo. Danes je fant star 9 let in sprememba je 100% ( je skoraj vse, kar je na kožniku ). Če pa se zgodi, da mu pri kosilu kaj ne tekne preveč, pač do večerje ne dobi kaj konkretnega ( za malico je pri nas aktualno samo sadje ). In to je to. Saj vem kakšni so, sem si to skusila na svoji koži in ni prijtno. Mame pač moramo vztrajati in nič popuščati..... Lep, vztrajen dan vsem *štorklja*

5. jan 2008 10:01

Še ena taka z dvema suhicama starima 8 in 11 let. Obe manekenki, da te kap. Količine hrane, ki jih pojesta so minimalne in razporejene na več dnevnih obrokov. Po pravici povedano, da me je kar stram, ko kam gremo in me kdo vpraša, če nimata nič za jesti. Sladkarij skoraj ne jesta tako, da se nanje ne morem zgovarjati. V preteklosti sva se z možem sekirala glede hrane, hčeri posiljevala s hrano .... a ni bilo nič drugega kot to, da smo se vsako kosilo skregali zaradi hrane. Nato sem za mnenje vprašala njuno zdravnico, ki mi je odgovorila, da pač ne rabita več. Sicer sta obe zdravi - obe brez prehladov in antibiotikov že več kot dve leti. ko smo se končali obremenjevati s hrano, je življenje postalo lepše. Predvsem pa se tolažim, da pri polni mizi še nihče ni umrl. Omejujem pa prigrizke med obroki, edino sadje je dovoljeno.

5. jan 2008 10:05

Štorkolja ,koliko časa je pa že od teh drastičnih ukrepov ,se kaj pozna? Pri nas ni problem ker bi bil premajhen ,ampak ker sploh ni nič lačen. Pri 186 cm tehta 62 kg. Vsa obleka je - če je sevda dovolj dovga -preširoka Sedaj je malo vsemu doprinesel še aparat za zobe( neje nič sladkarij- da nebi imel pod zvezdicami temnih lis),samo že prej ni bilo dosti bolje. val

5. jan 2008 10:54

Sama v otrošštvu noisem jedla skoraj NIČ in doma me niso silili...Po 20 letu pa totalna sprememba, poglejte me zdaj katka

5. jan 2008 11:02

po moje ne moreš nobenega otroka prisiliti da bi jedel, če pač noče. Lahko se potrudiš in ga obkrožiš s samo zdravo hrano, brez energetsko bogatih, a praznih živil - in to je v glavnem TO. Ne verjamem, da bi se katerikoli otrok kar tako, sam od sebe izstradal. Pač rabi malo, je pač suh (kdo bi rekel - srečnik). Večjo famo zganjaš, večji pritisk s hrano, manjša je verjetnost da bo jedel. Morda bi bilo bolje začeti hrano zaklepat in mu jo prepovedovat - se mi zdi da bi bil uspeh bolj verjeten. Lisa