Kako pripravit otroka, da bi jedel?

6. jan 2008 8:36

Sej ne pomaga ycrna,tudi prošnja na ,samo srce me boli ko ga vidim lastnega otroka ,ki je videti kakor da je prišel iz kakega taborišča val

6. jan 2008 9:59

Pa dosti naj bodo zunaj, divjanje in friški luft jim bo zbudlo lakoto. tumpika ma vas rada

6. jan 2008 10:03

Večji cirkus delamo okoli neješčih otrok, manj bodo jedli. Imela sem podobne težave, sin je bil videti kot iz sirotišnice, pa kaj?

Ko je imel sin obdobje, da niskoraj nič jedel, razen občasno čokolade, smo se doma zmenili, da ne bomo delali špetirja. Pri mizi smo ga vprašali, ali bo jedel ali ne. Če je odklonil hrano, sem rekla prav. Zvečer sem ga vprašala, ali bo kaj jedel in ko je večinoam rekel ne, sem ponovno rekla, da mi je prav. Babici sta mi stali ob strani in sta ravnali enako. Kakor je rekel, tako je bilo. Tu in tam je pojedel tisto, kar je sicer zelo rad jedel, saj sem občasno namenoma to skuhala. Brez kakšni ceremonij, da bi hrano zlagala v obliki kakšnih likov ali da bi on pomagal pri kuhi - ni bil take vrste otrok. Sladkarij nismo skrivali, ker se mi je zdelo, da bi s tem njegovi neješčnosti dali samo še večji pomen.  Tako da je imel čips in čokolado vedno na dosegu roke, a glej čuda - ko ni bilo prepovedi, mu niti teknila nista več, kot sta mu v času, ko smo zganjali cirkus zaradi hrane.

Čez nekaj tednov so bile vidne spremembe. Najprej je povedal, kaj bi jedel za kosilo ali večerjo, sem mu to molče pripravila, potem pa čez čas težav ni bilo več. Jedel je večino tistega, kar smo pripravljali, le tu in tam je odklanjal tisto, česar pač ni maral - kot vsak od nas.

 

Ker otrokom očitno ustreza, če se je dogajanje okoli njega, ko se vsi zaletavamo vanj in ga silimo ali pa samo prepričujemo glede hrane, pogojujemo, kaznujemo, nagrajujemo ali kakrokoli že.

 

Vrtce je pa zgodba zase - tam je naš izbirčnež jedel vse po vrsti, razen izjemoma kakšne hrane, ki je nikdar ni jedel. V šoli se je nadaljevalo enako. Sem šla h kuharicam v vrtec ali šolo spraševat za recepte, da sem mu naredila tudi doma, ker je bil tam "tako dobro". Kot je rekla Rimljanka - tam je v družbi sebi enakih, nihče se ne ne ukvarja samo z njim.

 

Sicer pa - ko bo otrok res lačen, bo tudi jedel.

Druga zgodba je seveda, če je otrok bolan. Pri zdravih pa delujejo vsi naravni zakoni in otrok že ve, kako in kaj.

Mamamia

mamamia

6. jan 2008 13:12

še moja izkušnja.Ko je bil sine star 2 leti ni jedel nič.,potem sem kupila neke vitamine v lekarni,od takrat pa do 12 leta ga ni bilo mogoče ustavit,razen pri zelenjavi,ki je ne je še danes. Se je zredil,ni bil ravno debel,ampak že lepo zalit.Danes ko je star 13 let,je v 2 mesecih shujšal 6 kg,ker ga že zanimajo punce...Veliko sem se obremenjevala,da bo ostal tako okrogel,pa je danes velik 165 cm in tehta 53 kg. darja-

6. jan 2008 14:33

Pa pri nas: Drobna, suha za skoz njo videt, neješča in v nadaljevanju sem se seveda žrla jaz. Kuhala sem ji tisto kar si je zaželela, še sama je kuhala in pekla zraven, vse, samo da bi jedla. Druge mamice so me prepričevale da naj ga ne lomim, naj jo pustim, naj pač poje samo malo in seveda ni nobena pozabila dodat to, da mi bo kasneje žal. Stvar se je z moje stvari nadaljevala, ona je z leti tudi dobila apetit in zdaj..... Resnično mi je žal. Ima 18 let in precej preveč kil. Dobro je vsaj to, da se ne sekira. Moje mnenje je, da ne silit otroka. Če ni lačen, pač ni in ko bo, bo že jedel. lp Vesna

6. jan 2008 15:18

Reca, kot da bi to pisala moja mama. Še kličeta se isto :) ycrna

6. jan 2008 15:20

val moji starši so prišli tako daleč da so mii v zameno za žlico graha ali kake druge zelenjave hoteli kupiti igrače in vse možno pa ni pomagalo...raje nič igrače ycrna

7. jan 2008 12:21

ycrna je napisal/a:

val moji starši so prišli tako daleč da so mii v zameno za žlico graha ali kake druge zelenjave hoteli kupiti igrače in vse možno pa ni pomagalo...raje nič igrače ycrna

Lepo prosim povej kdaj si začela jest? Sem se odločila da pustim vso stvar na miru,samo kaj ko ob 17h ugotovi da je še tešč val

7. jan 2008 13:27

moj brat od otroštva pa do skupnega življenja z njegovo punco ni jedel nič zelenjave in sadja; sedaj je vse. tako da se še vedno lahko spremeni in otroco pozneje jedo hrano, ki je na začetku niso marali. Drugače pa ne silit otrok s hrano. Sama sem bila zelo neješč otrok (sedaj pa bi komot lahko podarila par kg). Že nekje pri treh letih nisem več prenesla ne mleka ne mesa, pa še marsikaj drugega ne. Silili me niso, ker nima smisla, da dam v usta žlico hrane, ki je ne maram, potem pa bruham. In še vedno je tako, da bom lažje par dni lačna kot pa dala v usta nekaj kar ne jem. Mogoče kdo res začne od lakote jesti hrano, ki je prej ni; jaz pač ne. Moja tamanjša hči je imela obdobje nekje pri dveh do treh letih, ko ni jedla skoraj nič. Včasih je cel dan pojedla recimo hrane v količini za jogurtov lonček. Pa je na pregledih zdravnica rekla, da ji nič ne manjka, da ima kri in vse ostalo OK, da že ne rabi. Sedaj pri dvanajstih poje, da se ji včasih čudim kam da. In ja, jaz "posebnice" kuham. Tako zase, kot za punci. Recimo, če jaz ne jem špinače, bom sebi pripravila kaj drugega, oz. če punci ne jesta bučk, bosta dobili kaj drugega. Ker pač glede na to, da jaz ne jem ne mesnih ne mlečnih stvari, to hrano kuham, sebi pa pripravim "posebnice". Pa čim manj "teženja" o hrani. Se spomnim, da kadar je meni kdo težil, da naj vsaj malo v usta dam (česar nisem jedla) sem zaradi psihičnega pritiska še ostale hrane posledično manj pojedla. klavdija

7. jan 2008 13:57

Jaz imam doma eno suhico in eno, ki je sicer še ne morem opisati kot ravno debeluške, ampak prav dosti ji pa ne manjka. Mlajša suhica pač je kadar je lačna in v zmernih količinah, razen v redkih primerih, ko ji kaj resnično odgovarja (npr. obožuje lazanjo in podobne zadeve). Starejša, ki je bolj okrogla, pa bi jedla v bistvu vse, še najraje pa kruh s salamami, hrenovke, krompir, .......zlepa nima dovolj. Kaj bi dala za to, da bi bila tudi ona bolj neješča. Smo prišli tako daleč, da ji moram kar včasih reči, da ima dovolj in naj neha jest. A veste, kako je šele to težko? Ko je otrok neješč je hudo, ampak ko je pa preveč ješč, je pa tudi zeloo hudo, zlasti, ker mu s težavo to preprečiš. Pa ne morem reči, da ne je nobenih sladkarij, ampak jih je v zelo zmernih količinah. Njej paše vse. Pazim, da tudi pijemo le malo sladkane čaje (ali sploh nesladkane), vodo.... mojcca