Kako pripravit otroka, da bi jedel?

5. jan 2008 16:06

PS: imam brata (no, zdaj je že brat;), ki je od zelenjave jedel samo in izključno grah in če je bil res dobre volje še košček korenčka... Mesa tudi nekaj časa ni maral, jedel je samo kruh, krompir in testenine. Zato ker si je lahko izmišljeval, ker je mami njemu to tolerirala, nama s sestro pa ne in sva pač vedno jedli vse (razen ene jedi, vsak je imel pravico, da nečesa ne je, pri meni je to rdeča pesa). Bratec je začel jesti zelenjavo, ko sem začela jaz kuhati. Začela sem tako, da sem naredila vok z veliko mesa in malo ene zelenjve, ki jo je toleriral, potem vedno več, zdaj pa z veseljem poje tudi čisto zelenjavni vok. Pri mami zelenjave še vedno ne mara (res pa da imava različen način kuhanja;) Pri nas se je sicer dobro obneslo pravilo, da lahko ne ješ veliko, moraš pa vsako jed vsaj poizkusiti, vsaj eno žlico, ni treba več. Dokler so vztrajali pri tem pravilu, smo vsi jedli vse;) Veri

5. jan 2008 16:21

Mogoče ti bo to kaj pomagalo: http://www.marthastewart.com/cooking-with-kids?lnc=b1a9cf3 Veri

5. jan 2008 16:23

http://www.marthastewart.com/kids-dishes?lnc=b15e281a117ee http://www.marthastewart.com/kids-meals?lnc=f141f5e0627ee0 Veri

5. jan 2008 21:05

Toto sn itak že enkrat povedla, pa bom na kratko ponovla. Sine se je kot mali strašno bal policajof, pa še zaj ne vem, zakaj. Te pa ko enkrat ni hoto nekaj jesti, sn se hecala in naredla, ko da policijo kličem. Slučajno je šel en policaj mimo bloka (kje so toti cajti!), pa sn rekla: Evo, že gre! Revček je vse pojedo, potle pa seveda vse zbruho. Joj, mogoče pa takrat še nisn dobro kuhala, haha. tumpika ma vas rada

5. jan 2008 21:41

Tudi jaz imam zelo živahno 6-letnico,19 kg, ki sem jo zelo težko pripravilo do hrane. Vsak dan je bil težek. Pri zdravnici sva pri 3 letih dobila tudi Multi-sanosvit, ki je le malo izboljšal njen apetit. Imela pa sem srečo, da sem jo dojila več kot 3 leta in je tako dobila vsaj nekaj hrane. (jaz sem se pa veselo redila). Dokler nisem pri sebi razčistila glede njene hrane, sem bila zelo nervozna in sem se bala vsakega njenega obroka. Odločila sem se, da jo ne bom silila s hrano. Znala je v celem dnevu pojesti le malo juhice, a še to samo vodo. Tudi sladkarij ni nikoli veliko pojedla. Tudi pila je malo, največ čaj, tako da sem začela dajati v čaj sveže pomaranče, limono, malo soka od pese (res malo, ker je takoj ugotovila, da je čaj drugačen), sok jabolka. Pomagalo ni pregovarjanje, kazen, da gre v posteljo, da nas gleda pri kosilu, probali smo res veliko, tudi razne žogice iz pire krompirja, pajacke iz mesa ... Tudi v vrtcu je bil problem. Znala je reči, da sem ji že zjutraj dala juhico, kar seveda ni bilo res, samo da ji nebi bilo potrebno jesti zajtrka. Pri 5-letih, po operacijo mandeljnov in žrelnice, pa še v ušeska je dobila cevčice , se je stanje malo popravilo. Uspela pa sem le toliko, da sva se zmenili, da vsako stvar proba in če ji ni všeč, jo lahko tudi izpljune. Tako je začela po malem jesti in če je dobre volje, bo pojedla tudi malo krvavice, seveda brez zelja ali krompirja. V šoli pa si vzame sama in vem, da poje mogoče 2 žlici in nič več. Najbolje je, da je ne sprašujem ali je kaj lačna, saj bo vedno rekla NE. Hrano postavim enostavno pred njo, pa čeprav takrat gleda televizijo, saj bo med tem, ko gleda vsaj malo pojedla. Ne branim se je tudi hraniti, čeprav je že dovolj velika, da se hrani sama, a tudi na tak način vsaj nekaj poje. Včasih nič ne poje v celem dnevu, ponoči pa se zbudi in pravi, da je lačna. Vem, da ni prav, a ji vseeno naredim čokolešnik, ga malo poje, nato pa naprej spi. Moram pa reči, da smo jo navadilo, da vsaj juho pa mora pojesti za mizo in včasih jo to tudi vse. Tako sem pač malo pozno spoznala, da je bolje, da je ne silim s hrano. Ko bo lačna, bo že povedala. Je pač otrok, ki ne potrebuje veliko hrane in bo pač "suha glista" Kajcika

5. jan 2008 21:52

Pri nas starejša hči je bila zelo izbirčna, pardon, je še vedno.Ko je bila mala jo je vedno bolel trebuh, glava ali pa zob, ko si postavil hrano pred njo.Pri šestih letih je prvič odprla hladilnik, mlajša je že pri dveh vedela, da je v hladilniku kaj za pojest. Nikoli jo nisem silila s hrano, vedno je bila, ko en mali palček, sestradan, pa ji danes nič ne manjka. lili_stef

5. jan 2008 22:22

Pridružujem se Verinem postu.

Pri nas pomaga, da hrano na krožnik naložiš v obliki obraza, smrečice, gobice, ... na nek drugačen način. Če pa ji ne paše, pa itak ne bo jedla. Meso, npr. ne je, razen rib in mogoče pohanega.

Ne vem sicer, kaj delajo tam v vrtcu? Odkar hodi v vrtec, je marsikaj, kar prej ni povohala. Še segedin golaž je zadnjič jedla. Za pit imajo izključno nesladkan zeliščni čaj. Že moram kuhat doma... Mogoče bi morali malo vzgojiteljice povprašat.

Sicer pri hrani nikoli ne silim kogarkoli. Naj je, kar mu paše, pa magari moram kuhati za vsakega posebej. Ker imam sama težave s prebavo, prav dobro vem, kako je, ko "na silo" ješ nekaj, kar ti ne paše.

Anja

5. jan 2008 22:31

anja27, družba je tam, njej enakih, ki jedo....pa je zgled. rimljanka

6. jan 2008 0:22

Mislim, da bo res to držalo, Rimljanka. Namreč naša 4-letnica tudi v vrtcu vse poje, včasih še baje repetira, tako, da v bistvu čez teden doma je samo večerjo( ali pa tudi ne ?!) in pa obvezno zjutraj predno gre, kakav. To je pa nekakšen ritual, ker mora še knjigico zraven pogledat. Ampak hočem povedat, da pa so vikendi grozni. Zjutraj kakav, čez kakšno uro pečen jajček( ne poje vsega), kosilo je pa problem št.1.Če je juha, jo poje. Mogoče kakšno malo bederco pečeno, zadnjič je celo krvavico jedla, pri solati se že dajemo( malo je en čas držalo to, da se bo naučila žvižgat, če bo jedla solato), tako da kakšen listek ji gre dol, več ne, pa morda kdaj malo pese. Edino paradižnik je kot jabolko, ampak ima tudi zato obdobja. En čas je jedla testenine, zdaj ji tudi te ne dišijo več tako. Je pa res, da so vsepovsod sladkarije(beri pri babici spodaj) in da ji verjetno to napolni želodček. Zaenkrat je zdrava. Baje je pa en radijski napovedovalec enkrat izjavil, da se je preživel samo od čokolad, pa je vseeno dobro izpadel. Bomo videli kaj še pride, otroci rastejo in če bodo zdravi, bo kar šlo, a ne? LP, Rmeli Rmeli

6. jan 2008 1:08

No, jaz vam tako povem: NE SILITE OTROK S HRANO. Jaz nosim (na žalost) še dandanes posledice. Ker so me v vrtcu silile tovarišice z edino hrano, ki v tistih cajtih nisem jedla (pire+špinača+kuhano mleto meso) sem enkrat toliko bruhala, da je pri meni nastal odpor do hrane, večinoma zelenjave. Še danes po 15 letih ne jem veliko večino zelenjave vendar na srečo vso zelenjavo nadomestim s sadjem in vem da izgleda otročje vendar ne morem nikakor jest zelenjave... ycrna