30. dec 2007 20:16
Mi hodimo vsak vikend,v vse dele Slovenije,vendar žal takrat nočemo družbe,pa smo drugače zelo družabni.V hribih hočemo biti kot družina sami,saj je to eden redkih trenutkov,ko smo res sami s sabo kot družina in smo prav ihtavi če nam te trenutke kdo vzame.To so naši trenutki,in mogoče tega res ne razumejo vsi.Nikoli ne bom pozabili mojih otrok,ko so ravno zapustili pampers in so z vsem veseljem in z vso ihto odnesli proti vrhu vsak svoj nahrbtnik z čokoladko in pomarančo.Na vrhu pa jim je pod kakšno skalo gorski škrat pustil kakšno presenečje v obliki kulinarične dobrote.Sedaj že v četrtek pregledajo vreme za vikend,potem se vsedejo in sklenejo proti kateremu kuclju nas bo pot zanesla.Škrate ne iščejo več,sedaj so bolj pri žgancih in raznih enolončnicah,ki so po kočah vedno za prste obliznit.Redno že vsa leta vodimo tudi svoj hribovski dnevnik,v njem ne sme manjklati žig in podatki,ter kakšna vejica ali trobentica,ki jo potem herbariramo.Mislim,da bi lahko spisali že kakšne tri knjige ali vodiče po hribih.Velikokrat smo bili že mokri,bežali smo že pred medvedi ali pa kakšnim ovnom,večkrat tudi že nismo dosegli vrha,pa nič zato,glavno je da smo skupaj.Zelo smo hudi.če kdo odvrže smeti,če po planinah divjajo odvezani psi,.......Te dni se odpravljamo na Kokoš.Lep ne previsok hrib pri Lipici,lep razgled proti morju in Krasu.Vsak pohodniški nasvet nam je dobrodošel,če je le lepo opisan in ni prenevaren,saj veste GORA NI NORA NOR JE TISTI,.....
anaeva