23. dec 2007 13:28
Je pač smola, no, ampak trgovci, natakarji, biljeterji, obratovalci žičnic itd itd itd so si izbrali poklic, v katerem se največ zasluži takrat, ko imajo tisti, ki so pri njih pripravljeni pustiti denar, čas. Se pravi - takrat, ko večina ni v službi. Ne, ne zdi se mi grozno, da so trgovine odprte takrat, ko imajo največ kupcev. Meni ne bi bilo nič všeč, če bi se v nedeljo gasilci sklicevali na svoje pravice, ko bi meni gorela bajta, če je ne bi ravno sama nalašč zažgala. Imam prav zoprn občutek, da se jaz prav nikomur ne smilim, ko moram kako nedeljo v službo, ali pa kdaj dan za dnem potegnit od jutra do polnoči, ker je pač treba delo končati do roka. To pač tudi spada k moji službi, tako kot delo v soboto popoldne spada k službi blagajničarke v trgovskem centru. Kar pa je resnično katastrofalno, je nadzor inšpekcij, ki ga ni, oziroma je samo za tiste malo manj enakopravne. Ali pa, da vrtci vztrajajo pri delovnem času do pol petih in denarno kaznujejo starše, ki se med prebijanjem skozi mestni promet zamudijo 10 minut in dvignejo svojega potomca kasneje, kot so 1. septembra izjavili, da ga bodo. Ni prav, da se dogaja, da prodajalke v celem mesecu ne spravijo skupaj treh prostih dni (pa se dogaja - vem, da se, poznam tako nesrečnico); ni prav, da se zaposleni ob določeni uri morajo uradno odjaviti z dela, da se ne bi videlo, kolilko nadur naredijo do konca delovnega časa. Samo to ni debata za kulinarični forum, ampak bi se s tem zelo resno morali ukvarjtai tisti, ki so zato plačani.
Lep pozdrav,
Sonja