18. dec 2007 11:32
Mene v tem ferajnu ne bo. Iz naslednjih razlogov:
- z reklamni letaki se ne obremenjujem (če slučajno kaj pade v nabiralnik, gre od tam takoj v koš za odpadni papir)
- fasungo v hipermarketu nakupujem enkrat mesečno in sicer tako, da grem tja pol ure pred zaprtjem, ko je mir in v miru naložim v voziček in si mimogrede ogledam tudi druge produkte in če me kaj divje zaintrigira, potem tudi kupim. Zaradi tega, ker je nekaj v akciji - tega samo zaradi akcije ne bom kupila. Drugače pa sem v zadnjem letu prešaltala na kupovanje "za sproti" v bližnjem supermarketu in glej ga zlomka, manj porabim!
- če se odločimo za nakup produkta, pa karkoli pač je od zobne paste do hišnega kina ipd - pri tem ravno ne vlečemo pol Slovenije v decision making process - človek pač v enem trenutku nekaj kupi in se prepriča, da je to optimum, kar je v tistem trenutku lahko naredil (v smislu koliko denarja je imel/koliko časa/kaj je bilo v ponudbi itd) in s tem živi. Če je popolnoma kiksnil, je pač plačal šolnino in takega produkta ne bo kupil še enkrat ali pa bo kakšno drugo zgodbo iz tega potegnil - Pa kaj za vraga je treba iz vsega delati disertacije - če je pa komu namenjeno, da bo potegnil ta kratko, jo bo pa itak, neodvisno od priporočil - now get it over with, will you?
- Pralne praške, zobne paste, čistila vseh vrst - pa za vraga, pa to človek s 100 pikami zapopade ob enkratnem gledanju TV reklam (saj traja samo 5 minut, enkrat na mesec se pa to zmore) - ne vidim razloga, da bi se še o tem diskutiralo. Plus, nekaj me je tudi mama naučila - sem maksimalno razvajena edinka, ampak bazični kurs rokovanja s krpo, rokavicami itd...to pa nikogar ne bo konec, če se bo naučil enkrat do 15. leta - ker se potem to celo življenje uporablja.
- Kremo za celulit uporabljam od svojega petnajstega leta dalje, vsak dan. Nimam ga.
- Pred izpostavljanju sonca uporabljam kreme z zaščitnimi faktorji, kjer na vsaki embalaži piše, da jo je treba nanesti pol ure prej (which part of the sentence you did not understand?). Nisem opečena.
- Če naletim na težavo pri dobavi blaga/storitve, vprašam svojo odvetnico, kaj mi je storiti. Deluje.
- Pri večjih nakupih (tu mislim nepremičnine ipd), se prav tako posvetujem s svojo odvetnico. Okej, ima precej prijateljev pravnikov, ampak pri takih investmentih bi se moral itak vsak posvetovati z ljudmi, ki so za take zadeve dolgo časa hodili v šolo in so tozadevno usposobljeni.
Glede potrošniških asociacij: so relevantne in - če ne drugega, jih moram podpreti zaradi tega, ker libertarno podpiram interesno združevanje.
Ampak ladies and gents, pa saj nismo samo potrošniki (homo consumens...). Smo tudi misleča bitja, pa čustvena bitja, pa čuteča bitja, pa spolna bitja, pa socialna bitja - kar z drugimi besedami pomeni, da bi se morali angažirati na vseh področjih svojega življenja, mar ne. Ampak je hudičevo naporno se malo soočati s svojo tremo, svojimi kompleksi, napadi panike, občutku, da morda pa tega ne znamo, občutku, da nismo dovolj spoštovani - in ne vem kaj še vse - in je mnogo lažje energijo zapravljati z dolgim beganjem po hipermarketu in iskanje odgovorov na stalažah (in hkrati stokati, da ni časa). Think about.
Skratka, če ne zmoremo v svojem življenju navezati kvalitetnih stikov med ljudmi, potem tudi prijateljev ne bomo dobili v diskusijah o WC račkah....
Vendelina jr.