Koliko premorete tistih pravih prijateljev predvsem pa prijateljic

Torej, pozdravljeni vsi skupaj. Prihajam iz Postojne in sem nova med vami. Sedaj v teh prazničnih dneh pa se mi je porodilo vprašanje, koliko imate zares pristnih prijateljev, takih, ki jim zaupate jih povabite k sebi domov in ste radi v njihovi držbi? In seveda kako boste najboljšo prijateljico kaj presenetili v tem božičnem času.

Servus

dorotejaa

6. dec 2007 18:31

Najprej dobrodošla med nami; veseli smo vsakega novega kuharja/kuharice, ki je dodaten kamenček v mozaik, da je industrija s pripravljeno hrano na dolgi rok obsojena na propad. Prava prijatelja imam 2. Nič več in nič manj. Imel sem 3, ampak to je že druga zgodba. Obstaja pa tudi skupina prijateljev, s katerimi si zaupamo vsakodnevne težave in si jih drug drugemu trudimo vsaj olajšati in mu/ji dati moralno oporo, da se vsak sam prebije naprej. LP Drejček

6. dec 2007 19:00

Imam samo eno pravo prijateljico. Sva sorodni duši po načinu razmišljanja in življenjskih smernicah, ker so naju vzgajali podobni mami:) Vem, da se nanjo lahko zanesem v vsakem trenutku. Je tudi botra moji hčerki. Nikoli se ne naveličava ena druge.

Sicer imam kolegic in kolegov kar nekaj. Teh ne bi mogla imenovati prijatelji(ce). To so kolegi iz različnih časovnih obdobij mojega življenja: osnovne in srednje šole, faksa in podiplomca. Nekaj sem jih pridedovala od mojega dragega. Nekaj jih je takih, ki se družimo, ker imamo isto stare otroke. Nekaj jih je takih, ki hodimo skupaj v hribe. Ali na kolo. Tudi v službi imam kar nekaj dobrih kolegov.

Dobrodošla dorotejaa.

Anja

6. dec 2007 19:07

Jaz imam 2 najboljši prijateljici, ki jih ne dam. Eno poznam že dolgo, drugo sem spoznala pred kratkim in smo družno ugotovile, da smo sorodni duši. Ne mine dan da si ne pišemo preko MSN-ja:). Smo pa iz različnih koncev, skupaj pridemo šele v Ljubljani. Jelenckova

6. dec 2007 19:17

Hvala vsem za dobrodošlico. Pa, da še jaz pristavim svoj lonček o prijateljstvu. Sama, imam samo kolege, res ne vem zakaj, a vedno, ko za nekoga mislim, da je pravi prijatelj me pusti na cedilu. Skratka imam veliko ljudi a nobene res prave prijateljice, s katero bi res lahko čvekali se družili in si zaupali skrivnosti. VSEM TISTIM, KI PA IMATE NAJBOLJŠO PRIJATELJICO PA ŽELIM, DA UŽIVATE MAKSIMALNO, KER TO JE NAJVEČJA DRAGOCENOST. servus dorotejaa

6. dec 2007 19:21

Imam 3 prave prijateljice ki jim lahko rečem prijateljice. Prva je gotovo mama ker ji lahko resnično zaupam vse, druga je moja sestra s katero se super razumeva tretja pa je moja 13 letna prijateljica iz ZDA s katero se dopisujeva že nekaj več kot pol leta in se je resnično ne naveličam :D.

6. dec 2007 19:49

dorotejaa,

nikoli ni prepozno, da spoznaš najboljšo prijateljico. Jaz sem svojo spoznala komaj pred 8 leti (pri 25-ih). Lažem, poznam jo že iz otroštva, "zaljubile" pa sva se komaj pred 8 leti. Takrat sva se prvič pogovarjale iz oči v oči in ugotovili, da se enkratno razumeva in se kar nisva mogle ločiti.

Anja

6. dec 2007 19:54

Imam eno tisto " tapravo ". In en kup kolegic, s katerimi lahko delim vsakodnevne prigode in nezgode. Prava pa je samo ena. Poznava se celih 40 let in sva se kot dveletni igrali v peskovniku.Zanimvo je, da živiva popolnoma drugačni življenji in vidiva se dvakrat - trikrat na leto, ampak takrat....... čveku ne konca ne kraja. Lepo in radi se imejmo Aja pa : dobrodošla med nami, Doroteja ursa40

6. dec 2007 20:08

sama imam 2 prijatelja oba sta moška eden je še iz osnovne šole drugi malo pozneje. sta prava prijatelja in ko sem v kaki nerodni stvari sama in je ne vem rešiti in ne pre pokličem in dobiva se na kavi ,ki kar traja dokler se ne umirim in zbistrim glave. POTEM vem da pravi prijatelj saj ima vedno čas kopokličem in nima izgovora da ne more . To je res lepo in vsak bi moral imeti koga ,ki mu lahko pove vse kar ga tišči. lbodimo lepo in pazimo nassein na vse ,ki so okrog nas sicer pa dobrodošla med nami smrko

6. dec 2007 20:36

Doroteja, jaz imam iz vsakega življenjskega obdobja eno, se pravi eno iz osnovnošolskih let, ko sem ravno pri tem, sem hodila v OŠ v Postojno, morda se poznamo, iz gimnazije imam pravzaprav dve, z eno sva se nazaj našli pred pol leta, sem vesela, ker je zdaj tudi ona v Lj, ker prva živi v Ajdovščini (kot zanimivost naj navedem, da imata obe dvojčke), s faksa nimam nobene, imam pa eno, ki sem jo spoznala na koncu študija. In ta je alfa in omega vseh, saj je zame vedno na voljo, jaz pa njej, no, saj živim z njo in njeno družino. Pa tudi s sestro sva si izredno blizu, mislim, da tudi ona spada v krog najboljših prijateljic.

Potem imam pa še dve s kulinarike Sem lahko srečna, ker jih imam kar nekaj. Pa hvala vsem, ker me imate radi tako kot sem

Aja, moje zgodbe z najboljšimi prijatelji pa so se klavrno končale za prijateljstvo, ker je šlo vse naprej in nič ni trajalo. Tako da sem se odločila, da moških v najprijateljski klan ne sprejemam.

 

Še ena misel: Bog nam je dal sorodnike, hvala Bogu, da si prijatelje lahko izbiramo sami.

Loni Makaroni

6. dec 2007 21:06

Jaz imam tudi eno zelo, zelo dobro prijateljico, ki sem jo spoznala tukaj, ko je začela "obratovati" klepetalnica. Ona že ve katera je, pa še pol kulinarike zraven . Včasih sva veliko klepetali na klepetalnici, zdaj pa klepetave preko zasebne pošte, telefona in osebno.

Imam pa še 2 dobri prijateljici iz službe, samo se zdaj bolj poredko vidimo, ker sem še na porodniški, eno od njih bom začela videvati že drugo leto, ko se vrnem v službo, druga pa bo ravno takrat enkart poslala mamica. Še dobro, da mi mož plačuje račun za mobitel.

Drugače je pa mož tisti, ki mu lahko vse povem, zaupam in vem, da se nanj vedno lahko zanesem.

Moram pa priznati, da sem tudi zelo zadovoljna in vesela tukaj na kulinariki in nikoli ne bom pozabila presenečenja ob dobrih željah in čestitkah ob rojstvu moje hčerke. Mi je prinesel mož 14 strani sprintanih v porodnišnico, sem se kar razjokala od ganjenosti, ko sem to brala. Še enkrat vsem hvala.

jade