Tradicionalna božična večerja

Jedilnik zano'>no'> božično'>no večerjo se je dandanes v mnogočem spremenil od tistega tradicionalnega. Gotovo na izbor jedi vplivajo po eni strani drugačne prehranske navade, dostopnost vsemogočih sestavin, eksotičnega sadja in zemenjave. Morda je le potica ostala tista stalnica.

Zanima me, kakšne so bile navade nekoč na slovenskem. Moja stara mama je za sveti večer vedno'>no postregla s kislim zeljem in klobaso (tako se je to ohranilo dolga leta tudi v naši družini). Kako pa drugod? Vesela bom vseh informacij, posebno'>no od tistih, ki se še držite družinske tradicije.

Sweetie

6. dec 2007 15:47

 

Mi smo skušali uvesti spremebe, da bi namesto purana v različnih izvedbah pripravili ribe, pa se nekako ni obneslo. Oziroma pripravimo obe varanti, ker smo trije v družini, ki moramo zelo pazit na hrano.

Ampak glavnina je železna: pečen puran, zraven pa kostanji (včasih glazirani, včasih kot del nadeva), pečeno sadje (suhe slive in marelice, obvezno jabolka z brusnično marmelado), rdeče zelje (ga pol družine ne je, zato polovična količina), zraven skutni žličniki, malo mlincev ali praženega krompirja. Pri jedilniku upoštevam želje moje tašče, saj je to predvsem njen praznik, ko se piščeta zberemo okoli naše družinske koklje.

Namesto potice pri nas spečemo božično deblo in postrežemo drobno pecivo. Pa seveda dobro vino za spremljavo.

 

Tako je že več kot dvajset let, kar sem pri hiši, in je ena redkih navadh, ki je nismo spreminjali (podobno kot ob velikonočnih praznikih).

 

Mamamia

mamamia

6. dec 2007 16:07

Ker ne jemo mesa je to čisto stvar trenutnega navdiha. Namesto orehove potice je rožičeva koktejl potička in drugo drobno pecivo, pa seveda kozarec dobrega vina. Po večerji gremo vsako leto v center pogledat jaslice, potem pa nazaj na toplo. lp Vesna

6. dec 2007 16:44

Moja mama vedno speče klecnprot - to pomeni sadni kruh, beseda pa je kot masrikatera druga, popačenka iz nemščine. Brez klecnprota si res ne predstavljam božičnih praznikov in to je res tradicionalna božična hrana - govorim za okolico Ptuja. Včasih (po pripovedovanjih), ko še ni bilo take blaginje, je bil bolj skromen, noter se je dalo orehe, jabolčne in hruškove krhlje, suhe slive, danes pa poleg tega še suhe fige, marelice rozine, nekateri dodajajo še ingver ali kakšno drugo eksotično sadje. Orehova potica se tudi speče, vendar je drugotnega pomena. tigris

6. dec 2007 16:48

Mi bomo pa verjetno kakšno ribo na krompirju, kašno gosto juhico, pa še kakšen posladek in to je to. Manj kompliciraš, boljše je. beki

6. dec 2007 16:51

Kar se tiče navad pa sem čisto pozabila napisat. Pri nas vsako leto 4. decembra ko goduje Barbara dam v vazo češnjeve veje in te za božič cvetijo. Na 13. december ko goduje Lucija pa vsak član družine dobi 12 lističev. Na vsakega napiše eno željo, listek zmečka in vse med seboj pomeša. Vsak večer potegnemo eno pomečkano papirnato bunkico in jo zažgemo. Na božični večer ostane le ena želja, tisto pogledamo in ta se mora uresničiti. Pa še to, na Lucijo se ne sme šivat, kajti Lucija bi se lahko zbodla v prst in oslepela. Še veliko takih je in veliko teh običajev je opisano v kuharici ki sta jo napisala sestra Vendelina in mojster Goljat. Zelo lepa knjiga je to. V njej so združeni kuharski recepti in navade ljudi na slovenskem, vse pa je nekako povezano s poezijo. Lepo, res lepo. lp Vesna

6. dec 2007 16:59

Mi imamo pa nekaj običajev takšnih, kot pri mamamii, nekaj pa takšnih kot tigris. Tudi mi pečemo klecnprot (tudi naš izraz je tak), le da damo v njega še koščke jedilne čokolade, njami! Edino, česar si ne morem predstavljati je, da bi morala za božično večerjo jesti kakšno ribo... To mi pa res ne paše v ta čas! Smo pač različni ljudje. ela

6. dec 2007 17:13

Pri nas je potica in puran že ves čas... Ampak mi je kar malo hudo...lansko leto ni bil več tisti pravi božič.Brat je bil na planini,jaz še v domači župniji nisem šla h polnočnici ampak v sosednji,vreme je bilo klavrno :(... Upam,da bo letos lepše in vsaj sneženo Roncolino

6. dec 2007 21:50

Po stari šegi naj bi bila za božič na mizi perjad: petelinček, puran, gos, raca, kokoš. Za novo leto pa kaj od svinjine - prašiček prinaša srečo nonica

6. dec 2007 22:02

Pri nas pa malenkost drugače: na staro leto naj bo na mizi kura - ker nazaj brca, za novo leto pa prašič - ker naprej rije. tigris

6. dec 2007 23:44

Mogoče nisem razumela - a sprašujete in se menite o večerji na Sveti večer (24.12.) ali o tradicionalnem družinskem kosilu naslednji dan (25. 12.), ali mogoče o Štefanovem, (26.12.), dnevu za obiske žlahte in prijateljev? Na veljo, 24. pri nas vedno jemo ribo, bakalar. Še prej običajno tortelline brez mesa v ribji ali zelenjavni juhi, kakšne malo bolj imenitne krostine Kdor zdrži, bo deležen tudi še kakšnih friganih rib in zelenjave, tudi zapečene pod bešamelom. Potem pa bakala, ne na belo, s krompirjem in smetano in vinom. Na tak način ga pripravimo samo enkrat letno. Sladica je domač marcipan, jabolka pečena v pečici. Na Božič, 25., pa vabimo družino in prijatelje. To ni nikoli večerja, vedno kosilo. Navadno pripravimo perutnino, seveda tudi potica, za žene od prijateljev. Za nas pa božična torta. nola Sporočilo je spremenil(a) nola dne 06. dec 2007 23:45:29