Veselo miklavževanje

6. dec 2007 11:42

Meni pa ni prinesel nič, razen parkeljnov......pa še tem sem sama pomagala na svet http://www.moj-album.com/uredi/spott/1031356 lepo praznovanje vsem!!! saš spagon

6. dec 2007 11:53

ariela čestitam. verjetno ne boš hitro pozabila tega miklavžka. Želim ti srečno službovanje in dobro počutje med novimi sodelavci. upam da bo kmalu tudi meni kak angel prinesel kakšno službo. drugače pa je miklavž bil pri nas skromen in poln pričakovanja in otroškega smeha in veselja. tudi ostalim lepega Miklavža. m.schafe

6. dec 2007 14:23

Bravo ariella. Vendelina jr.

7. dec 2007 0:03

Hvala vam! seherezada

7. dec 2007 15:46

hvala za čestitke ariella

5. dec 2010 18:04

Naj vas malo razveselim z opisom kako se je Miklavževalo v mojih časih na vasi (nekje med 1950 in 1960 l.) No ,tudi mi smo že krepko pred praznikom pazili kako smo se obnašali. Naša mama nas je ves čas opominjala, da pod oknom posluša parkelj. Na večer pred Miklavžem je bila napetost na višku. Živela sem na vasi, ki se je raztezala pod goro. Okrog 18. ure so začeli na drugem koncu vasi lajati psi, rožljati verige in jokati otroci. Ves ta cirkus je trajal eno uro preden je prišel do naše hiše. Lahko si mislite kako smo bili trdi od strahu. Ko se je sprevod približal hiši ,je ata šel ven, da naj bi jih pomiril. Šele kasneje sem ugotovila, da jim je šel dati darila za nas otroke.. Nato sta v hišo najprej prirožljala 2 grozna parkeljna z verigami, burklami, rdečimi jeziki in rogami. Seveda sta nas hotela ustrahovati, vendar je nato prišel Miklavž z dvema angelema. Miklavž je imel debelo knjigo iz katere je bral naše grehe, nas spraševal in na koncu poslušal kako znamo moliti. Na koncu sta mu angela podala darila in odrogovilili so ven. Med tem smo jokali, obljubljali in na koncu olajšani, da je strahu konec, sprejeli darila. V škatli so navadno bili orehi, suho sadje, obvezno bonboni "505 s črto", kakšen zvezek, rokavice ali kar smo že potrebovali za zimo. Sedaj bi rekli mladi, da je bilo "adrenalinsko". Ostali decemberski možje nam niso prinesli nič, zato so mi spomini na Miklavža najdražji. Verjetno bi to dejanje današnji psihologi označili za mučenje ali kaj podobnega, vendar ne vem, da bi kdo zaradi preživetega strahu nosil kakšne posledice. Sporočilo je spremenil(a) vikica dne 05.dec 2010 18:05

5. dec 2010 19:06

Saj res - nocoj ne smem zaspat, da bom končno enkrat videla Miklavža.  Kolikor vem, bo prinesel le simbolična sladka darila in potihoma čez noč na daljavo z nekaj evrčki napolnil par mobijev .

Cila

5. dec 2010 19:06

Ja, vikica, skoraj enako je bilo pri nas. In tudi zadnji stavek, se strinjam z njim.

rimljanka

5. dec 2010 20:08

Ja, podobnega Miklavzevanja se tudi jaz spominjam iz otrostva,edino ni bilo Miklavza v spremstvu parkelnjev ampak rekli so mi naj na okno oziroma na okensko polico nastavim pehar pa bom videla zjutraj, ce se bo ponoci Miklavz oglasil odvisno od tega kako sem bila ubogljiva cez celo leto, kajti Miklavz ima vse zapisano v svoji zlati knjigi. Tudi v mojem peharju je bilo suho sadje vrecka Kiki bnbonov kakasna solska potrebscina spominjam se silcka obliki globusa oh, kako sem ogledovala kontinente in oceane pa ceprav v minijaturi. Naslednje leto, ko sem ze znala brati sem nasla v peharju listek na kateremu je pisalo:"Kdor ne verjame v Miklavza njega Miklavz ne obisce" No to so moja dva spomina na Miklavzevanje na vasi pri babici. Amelia

5. dec 2010 21:30

Pri nas so že večer prej hodili parkeljni in rožljali z verigami.So hudobije kar spolzele z naših glav.Ga ni bilo junaka, da bi upal nagajati ali kako drugače zganjati vragolije. Se spomnim, da se je enkrat brat ojunačil in rekel, da gre ven, ko se je slišalo da se zunaj nekaj dogaja. Šel je s  krušne peči v vežo, vhodnih vrat pa ni bilo slišati, da bi jih odprl. Mama je šla pogledati, kje je junak obtičal in ga je našla stisnjenega takoj za notranjimi vrati.

Mi smo za Miklavža vedno dobili zelo bogata darila. Vse kar smo potrebovali tako ali tako, pa še kakšno igračko. Tako, da sem to navado obdržala tudi za svoje otroke. Dobijo zelo veliko, večina take stvari, ki bi jim jih bilo treba vseeno kupiti. Oblačila, čevlje, kaj za šolo, in pa tudi kakšna igrača. igra, knjiga nekaj iz njihovega pisma Miklavžu. Sladkarij ni. Jih dosti dobijo od sorodnikov, ker se jim kar nekako ne da dopovedati, da pa tega nočemo. Običajno imamo te sladkarije tja do pusta.

mizarka(http://mizarka.moj-album.com/

Sporočilo je spremenil(a) mizarka dne 05.dec 2010 21:33

Sporočilo je spremenil(a) mizarka dne 05.dec 2010 21:33