Kam s pomijami ?!

Vsak dan si skuham preveč. Ostane mi veliko nezaužite hrane. Vse ostanke sparvim v PVC posode in v hladilnik. Ponavadi tega ne pojem niti za večerjo ali naslednji dan za zajtrk. Zdi se mi škoda metati dobro hrano stran, zato se mi ta nabira. S časoma začne močno zaudarjati in v tem je problem.

Ali ima kdo kakšen primern predlog.

Hvala!

Milan Perlič

7. avg 2002 11:27

Pri nas smo imeli doma za ta namen prašiče. Če jih nimate, oz. nimate sosedov, ki bi imeli prašiče, se boste boste ostankov znebili z zmanjšanjem kuhanja porcij. LP Suzana

7. avg 2002 14:11

Kot sem že pravil sem zdaj poročen že tretjič. Prej nisem imeli težav z ostanki, ker sta bivši dve ženi pojedli vse do zadnjega grižljaja. Sedanja žena je prava kraljica ležečega športa, pa ji je kuha zategadelj prav malo mar. Sosedov mi pa ne žalite! Ne mislite, da bodo oni jedli pomije. Rešitev mora biti kje drugje. Milan Perlič

7. avg 2002 15:25

Glede na vrsto ostankov se da včasih skuhat božansko mineštro! Sama sem zmešala ostanke makaronflajša in segedina, malo zalila z vodo oziroma juho.... . Potem potrebuješ samo še kos dobrega kruha... Če vam ostajajo testenine ali riž so ti lahko super osnova za hladne poletne solate. Eksperimentirajte! Še vedno lahko skomponirano hrano na koncu zabrišete v smeti!

7. avg 2002 15:29

Prosim če si še enkrat preberete moj odgovor. Ne žalim vaših sosedov (jih tudi ne poznam). Omenila sem samo možnost, če imajo SOSEDJE PRAŠIČE, jim dajte ostanke ZA PRAŠIČE in ne za sosede osebno! lp Suzana.

8. avg 2002 14:32

Pozdravljeni! Redno prebiram kulinariko in to z užitkom. A ta tema me je povrnila s spomini v povojna leta. Pisalo se je leto 1958, okoli božiča je bilo. Mati je pomije nosila zapornikom v staro kasarno na robu vasi. Nekega večera jo ustavi poverjenik VOSa in jo grobo odrine s pomijami vred. Dejal ji je, da je sam stradal v partizanih tudi po več tednov, ona pa tako crklja drhal izdajalsko informbirojevsko. Na srečo smo imeli pri hiši strica, ki je bil knojevec in je imel zveze v političnem vrhu v postojnskem okraju. Namreč zaradi pomij nam je grozil Goli otok, saj so izvajali celo noč pritiske nad staršema. Oče ni bil v partizanih in je delal kot progovni desetar šest ur dnevno zaradi invalidnosti. Mati pa so obtoževali nemškutarstva in kolaboracije, ker je imela v besednjaku besede: cajt, keudr, links, rehts, geld, zimmer... stari oča pa se je pisal Hinterlechner izpod Pece. Stric nam je rešil kožo in se je vse srečno končalo. In to vse zaradi ubogih pomij, lepo vas prosim!? Jejmo tako, da ne bo za nami nič ostalo, tako bomo tudi prišparali. Boris Fedor Kopitnik

8. avg 2002 14:42

Vse kar ostane damo v gnojak na vrt.

8. avg 2002 22:48

Vlado, ti si pa nek strokovnjak za gnojake, a ne? Jaz sem tudi že poskusil pa se mi je vse skisalo. marjan zajc

9. avg 2002 10:00

Vas pa te pomije res dajejo, a ne ? Pri nas se tudi zgodi, da kdaj ostane. Hrano, ki ostane porabim tako, da jo vključim v jedilnik kot prilogo, ali pa npr. riž ali rižoto uporabim za zakuho v juhi, ali pa pospravim v hladilnik in postrežem šele čez dan ali dva. Barbara Cuzak

9. avg 2002 11:31

Marjan, ko smo začeli uporabljati kupljen plastični gnojak, se je tudi nam vse skisalo, saj je bil gnojak iz vseh strani čisto zaprt. Pa smo vanj zvrtali kar nekaj lukenj za zrak. Zdaj pa dobimo dober humus, ki ga imajo deževniki zelo radi. LP

9. avg 2002 13:51

Čestitke za opravljeno diplomo. Kdaj pa si bil "naš svetovalec"? sabrina