Polenta-žganci

6. avg 2011 21:55

Ha - ta smer je pa res bolj perspektivna. Hvala Rimljanka! Kdo bi si mislil, da imamo sirekove metle.  

Res je možno, da so to nekoč jedli v stiski. Takrat je moralo bit res hudo. Spomnim se starejše gospe iz Ljubljane, pri kateri sem stanoval in mi je pripovedovala, da se je prvič zares najedla šele, ko so prebegnili v Jugoslavijo. Bom malo povprašal okrog, če je še kdo, ki se spomni. 

LP

6. avg 2011 22:59

Tedyka, tudi jaz sem zrasla ob precvrti polenti. Mi smo jajce kar vmešali vanjo in prava pojedina je bila, če je vanjo padel še kak košček naribanega, že pozabljenega sira.

Ja, na goriškem in gor ob Soči, rečejo koruzi sirk,čeprav je sirk nekaj čisto drugega.

http://www.agrosaat.si/Pridelovati_krmni_sirek__da_a

6. avg 2011 23:18

Ja, sej za pomoje pojmovanje to tudi ni polenta, ampak tako jo tukaj delajo in to tudi po gostilnah (no, ne vseh).

7. avg 2011 0:46

Tudi tulka jo je, odkar je bila Vanja na obisku.

7. avg 2011 9:39

Hallo!!!

Mogoce poznas polentine cmoke ???

V okolici Tulmina so cmoki poznani pod imenom "B U D L J I "

Pozravcek

tatjana06

7. avg 2011 11:53

Ne, ne poznam budlje! So me pa sama ušesa in oči. :) 

7. avg 2011 21:53

Ko sem bila še v vrtcu, smo imeli polento z mlekom občasno za kosilo in vsakokrat me je spravila v jok. Bolj kot sem jedla, večji je bil kup polente, se mi je zdelo. Mleko sem po žlici jedla in hodila na "repete", polenta mi pa ni in ni šla po grlu. Ko so že vsi drugi otroci pojedli in odšli iz jedilnice, so se me "toršice" končno usmilile in mi vzele krožnik, še vedno zvrhano poln polente.

7. avg 2011 22:23

Ko so bili moji otroci v vrtcu so tudi za malico jedli "mučnik" - ko smo končno razvozlali kaj so jedli smo ugotovili, da je bil to močnik z mlekom. Ker ga otroci niso ravno oboževali so ga poimenovali "mučnik". Na to sem se spomnila Vanja, ko sem brala tvoj post. Tudi tebi je bila polenta bolj kot ne "mučnik".

Lep večer še naprej.

8. avg 2011 0:09

Joj, ne samo v vrtcih, po bolnicah tudi  radi kuhajo eno rumeno ubijalsko maso, ki ji rečejo polenta. Saj jaz jo kar pojem, to je kot na letalu, čakaš pač, da se kaj zgodi in ker je v takih okoliščinah katastrofa neizbežna, se vedno rajši soočim  s kosilom, kot da se vsi skupaj z ogabnim kosilom raztreščimo na tla. Tako se tudi v bolnicah, vrtcih in menzah spoprijaznimo z rutino  in ritmom neokusnih obedov.

Vsaj meni je v veliko uteho dejstvo, da (pa sem daleč od vegetarjanstva) vse ti škrobni, zelenjavni in sočivni izgovori za hrano niso gnusni. Če so še tako zanič, niso nekaj, o čemer si ne želimo sanjati.

8. avg 2011 4:50

Tole zna delati moja nona, ki je doma iz teh krajev.

http://www.alergije.net/Recepti-za-alergike/Kobariske