Polenta-žganci

5. avg 2011 16:11

Žganci se kuhajo v vodi, notri se natrese  ajdovo oz. koruzno moko, čez ta kupček moke pa se naredi luknjo (da lepo vre).. Ko je skuhano, se voda odlije, žganci pa se mešajo. Po potrebi se dolije voda, ampak treba je pazit, da ne preveč, ker so potem preveč mokri (okej odvisno tudi od okusa). ko so dobro premešani se potem nadrobijo in po vrhu zabelijo. Žganci se jedo zraven mleka, juhe, obare...

Polenta je v vodi skuhan koruzni zdrob. Mi jo ponavadi jemo zdraven golaža, meni je dobra tudi takoj ko je skuhan (ko je še tekoča).

Gres (ker ste ga nekje že omenjali) se pa skuha (zameša) v mleko.

Tako je stvar pri nas :)

5. avg 2011 17:01

Se pridružujem Duracell, jaz delam koruzne žgance s koruzno moko;  moka se počasi kuha v vodi, z žlico naredim žgančke ter jih zabelim.

Polento (koruzni zdrob), zakuham v slanem kropu ob stalnem mešanju (lahko na mehko ali bolj trdo varianto). V polento dodam maslo, skuto, smetano ali kak slan sir a la feta.

Gres pravtako delam slano varianto, na isti način kot polento, je dobra priloga k rahlim omakam.

Pozdravček!

5. avg 2011 17:05

Cukrpekrca,

če delajo iz moke, potem to ni polenta. Polenta je kuhan koruzni zdrob, rumen ali bel, lahko je potem še dalje kako obdelan ali dodelan (z raznimi dodatki popečen v pečici ali v ponvi) - kot priloga k čemurkoli ali smostojna jed. Če je  v vodi zakuhana koruzna moka, potem so pa to koruzni žganci. Lahko jih narediš tako, da moko zamešaš v vrelo vodo, lahko pa v visoki kozici najprej pošteno pogreješ moko in jo potem preliješ z vrelo vodo. Receptov je menda toliko, kot je kuharic, pa vsak na svojega seveda najbolj prisega, glavno, da nam vsem tekne.

6. avg 2011 8:44

Pri nas se polenta skuha normalno s slano vodo in maslom, se vsuje polenta, zmeša in pusti da vre na minimalno.Čez pol ure je kuhano. Samo še zmešaš oz. nastrgaš (ker nam tiste v kocki ne grejo dol po grlu) pa je. Aja obvezno mora biti domače mleko poleg, če je polenta za zajtrk. TO je pikica na i. 

6. avg 2011 12:31

Pri nas nimamo teh problemov s poimenovanjem, ker je vse po vrsti polenta. Razen podmetnce. Zanjo pa že vsak otrok ve, da je polenta. Če me spomin ne bo zapustil so to:

Laška polenta = Koruzni zdrob kunah na vodi. Pomembno je, da doaš dovolj vode, da koruza res nabrekne (sicer je ostra) in potem kuhaš dokler se ne posuši, prime za lonec (kotlič) in rahlo zasmodi. To da tisto pravo aromo. Je se z ocvirki, mlekom, kot priloga in hladna naprej predeluje.

Podmetnca = je fina koruzna moka kuhana na vodi ali mleku. Še tekoča se vlije na krožnik, da se skoraj pohladi in potrdi, zalije z hladnim mlekom in je.

Turščna poletnta = koruzni žganci (turšca je koruza) =  Fina koruzna moka se kuha v visokem loncu na kupu z luknjo. Višek vode se odlije in med mešanjem dodaja nazaj. Je se kot samostojna jed z ocvirki in mlekom ali kot priloga kislemu zelju, kisli repi...

Ajdova polenta 1 = Ajdova moka kuhana po istem postopku. Pri tem velja pregovor, da skuha vsak bedak, zmeša junak. Resnično z lahkoto zašuštraš, da se ti sprime v cmok, ki ga niti z najbolj pridnim strganjem ne spraviš nazaj v pravo kondicijo. Uporaba ista.

Ajdova polenta 2 = Ajdova moka med mešanjem pečena na suho in potem zalita s kropom. Ta se potem strga v žgance ali reže v 'kocke'. Recept je prišel od nekje z vzhoda in ni slab. Uporaba ista.

Oženjena poleta = Krompir v kosih v visokem loncu in nad njim krušna moka v kupu z luknjo. Razmerja in mešanje se mi zdi še bolj zahtevno, ker mi nikoli ne uspe in dobim nekaj trdega in pocastega - katastrofa. Običajno priloga belemu zelju ali smukavcu.

Krompirjeva polenta = Skuhan krompir v kosih, zmečkan in začinjem z ocvirki (mirno lahko z oljem), drobnjakom, majronom in poprom. Takoj topla se je s kislim mlekom, jogurtom ali pinjenim mlekom. Nekateri jo jedo tudi z ričetom. Malo bogatejša verzija je fila za žlikrofe. Zdi se mi, da je precej neznana. Do sedaj so jo vsi 'nevedneži' sprejeli z navdušenjem.

Toliko polent se zdaj spomnim. Nekoč sem slišal, da so polento kuhali tudi iz sirka. (?)  

LP

p.s. Aja... in vse pregosto in razkuhano je tudi polenta. ;)

Sergej

6. avg 2011 17:07

SergejC, a veš, da ponekod koruzi rečejo sirk? Sicer je pa resnični sirk (g. Sorgum) sorodnik koruze.

6. avg 2011 18:03

Ja vem in tudi videl sem ga že v živo. Jedel žal ne. Kot otroku so mi ga nekoč pokazali nekje v Italiji. Me prav zanima kako je zdaj z njegovo uporabo, ker se mi zdi, da je bil nekoč precej razširjen in v uporabi. Sicer možno, da zaradi razmer v času genilejeve reforme, ko so za preživetje jedli vse in so starši gor rasli na polentah iz nezrele koruze. Večkrat sem slišal izjavo, da so se je takrat najedli za vse življenje.

Je sirk res pozabljen - ste ga kdaj že jedli v polenti ali kako drugače? Popolnoma pozabljen očitno ne, ker vse metle še niso plastične. Vendar ga google na prvih petih straneh ne najde kot hrano ali rastlino. Je pa priimek precej razširjen.

LP

Sergej

6. avg 2011 19:38

Prihajam iz Vipavske doline.Pri nas za polento zakuhamo koruzni zdrob v osoljen krop, lahko dodamo tudi malo olja, ker je polenta potem bolj voljna in se tudi ne prime tako posode. Prava polenta se kuha 45 minut v bakrenem kotliču na štedilniku na rinke. Ves čas se jo meša. Lahko je kuhana bolj gosto ali malo redkeje (ko je skuhana je še malo tekoča. Iz Italije so v naše kraje zanesli tudi belo polento - iz bele koruze, ki so jo nekoč gojili tudi pri nas.

Če koruzni zdrob zakuhamo v vrel osoljen krop iz pol vode in pol mleka in  zakuhamo zelo na redko temu rečemo pri nas močnik. Kuhanega vlijejo v globok krožnik in ko se malo ohladi mu dolijejo domače mleko ali belo kavo  (iz proje ali kneipa) - to se je jedllo ponavadi za lažjo večerjo ali za zajtrk.

Poznamo tudi krompirjevo polento - ko skuhamo najprej olupljen krompir, ga v tej isti vodi pretlačimo, solimo in dodamo po potrebi še vode ter v to zakuhamo koruzni zdrob in dalje kuhamo kot polento.  Prvo in drugo polento lahko zabelimo z ocvirki, odrezki pršuta ali pa jemo z domačim mlekom - kislim ali navadnim. Polenta je tudi priloga k vampom, golažu, ribjemu brodetu....

Če pa polenta ostane se jo navadno naslednji dan pocvre (v ponev damo malo mašlobe - olja, masti, ocvirkov -- in se polento nareže ter na tem malo praži in meša, da se polenta segreje. Zraven odlično paše ocvrto jajce na oko.

Poznamo tudi ajdovo polento (iz ajdove moke). Žganci pa v naši dolini niso ravno doma.

Tako malo o polenti iz naše doline.

6. avg 2011 19:47

Hvala Tedyka! Ta je zame nova. Sem prav upal, da bom malo spodbudil in se bo pojavila še kakšna. Ob prvi priliki gre v testiranje. :)

LP

6. avg 2011 20:42

Nisi našel, ker si iskal sirk (od sirkova metla, recimo), uradno pa je sirek (g: Sorgum). In potem seveda že na prvi strani najdemo marsikaj zanimivega, v stričku Guglu, seveda. Wiki ti pove, da je kultiviranih okoli 20 vrst sirka, pa večina v toplejših predelih (bi rekla, da tam, kjer koruza ne iuspeva, ker je premalo padavin ali preslaba prst, ampak to je moja domneva).

Pri moji stari mami so pred kakimi 40 leti gojili sirek, vedno na robu njive s koruzo, ampak, kolikor se tudi moja mama spomni, le za metle. Pravi, da so precej semena pojedli ptiči (morda so zato bolj pri miru pustili koruzo, kdo ve?).

Lani sem seme dobila na Dominkovi domačiji v Gorišnici na Ptujskem polju, pa sem ga letos pozabila posejati. Seme spominja na neoluščeno proso, po obliki, barvi in velikosti.

Tudi sama se pa spomnim obsežnih polj s takim nizkim sirkom pi Italiji, v Padski nižini. Kolikor nam je uspelo izvedeti, je bil krmni sirek.

rimljanka