Finance

S fantom sva se pogovarjala o tem, da bi šla počasi v najemniško stanovanje. Sama trenutno zaslužim z delom preko študentskega servisa 500 EUR mesečno, fant (zaposlen) okrog 1500-2000. Ko sva se pogovarjala okrog stroškov, najemnine, on ostaja pri tem, da oba prispevava enako. Meni se to sicer ne zdi prav, čeprav vem, da je denar njegov in ga torej ne morem izkoriščati. Ko bom končala študij, bom imela sicer za stopnjo višjo izobrazbo kot on, a verjetno še vedno nižjo plačo.

Idelano bi bilo sicer, da bi imela skupne finance, ampak fant pravi, da lahko dela s svojim denarjem, kar on želi, saj ga je sam zaslužil.

Kako pa je to pri vas?

kletka

14. nov 2007 11:55

kletka mislim da je to stvar dogovora partnerjev in da ti mi o tem ne moremo svetovati. če se kot partnerja ne moreta dogovoriti kako bosta plačevala stroške potem ti mi tudi ne morem svetovati kaj naredi. in ne poznamo celotne situacije, vemo samo kar si napisala ti. midva si stroške deliva, do sedaj je malce več prispeval on ker sem delala prek študenta, zdaj pa si bova delila. sicer je tako da se o večjih investicijah pogovorima, vsakdanje stvari pa spontano urejava. nektarina

14. nov 2007 11:55

Hmmm, čudno. Pri nama je bilo tako (že skoraj od začetka), da ni bilo nikoli važno, kdo je plačal. Trenutno stanje (sva poročena) je tako, da jaz zaslužim okoli 800€, on pa okoli 1700€. Imava sicer vsak svoj račun, a imava oba občutek, da je to NAJIN denar. RAvno tako z avtomobiloma, stanovanjem...vsem. Urška

14. nov 2007 11:59

To je zelo delikatna tema, koliko zasluživa, ne bom javno objavila, sva pa verjetno pod povprečjem slovenske plače. Midva se glede denarja zdaj zelo malo ukvarjava. Zadovoljna sva, da poravnava vse položnice, da ni problem s hrano, stanovanje sva že opremila, za avte kar naprej delava. Tako, da skozi mesec pridemo. Za večji komfort pa nimava in verjetno ne bova še imela pri treh šolajočih otrocih. Ko sva zidala ali kupovala nov avto, pa sva skupaj kupčkala po svojih močeh. Toda bila sva poročena, imela sva otroke, skupne probleme, torej smo bila družina. Pri vama je drugače, sta fant in punca, verjetno še brez otrok. Po moje bi bilo bolj prav, da plačata vsak polovico stroškov, pa naj ti starši doplačajo, če lahko. To je samo moje mnenje. Malčica

14. nov 2007 12:02

midva z možem se nikoli nisva vprašala čigav je denar, da bi si kaj delila. sedaj sem jaz brez dohodka, pa me ni nikoli vprašal, kam se porabi denar. če želim kupiti kaj večjega(tudi prej ko sem imala plačo)se skupno dogovoriva ali to kupiti ali ne. Tretirama da sva sedaj eno, en žakelj, torej ni delitev, kaj je njegovo, kaj je moje. Kajti zakonska skupnost pa otorci smo ena čudovita celota-družina in ni nobenih delitev Ne zdi se mi prav, da si partnerja strogo delita stroške in denar. m.schafe

14. nov 2007 12:09

m.schafe je napisal/a:

midva z možem se nikoli nisva vprašala čigav je denar, da bi si kaj delila. sedaj sem jaz brez dohodka, pa me ni nikoli vprašal, kam se porabi denar. če želim kupiti kaj večjega(tudi prej ko sem imala plačo)se skupno dogovoriva ali to kupiti ali ne. Tretirama da sva sedaj eno, en žakelj, torej ni delitev, kaj je njegovo, kaj je moje. Kajti zakonska skupnost pa otorci smo ena čudovita celota-družina in ni nobenih delitev Ne zdi se mi prav, da si partnerja strogo delita stroške in denar. m.schafe

Pri nas doma je popolnoma enaka situacija blažkaa

14. nov 2007 12:16

Se pridružujem mnenju drugim. Ko sem bila brezposelna, sem se počutila manjvredno, ker nisem nič prispevala (nisva bila še poročena). Ampak se mi zdi da enkrat, ko si s to osebo pod isto streho je to vse najino. Oba se trudiva in negledava kdo je več vložil. To je najin denar, včasih si pa tudi zamenjava kartici. Posebej, kasneje ko pride otrok je nesmiselno delit denar (to je moje-to pa tvoje). Tako je moje mišlenje (niti prej, ko nisva bila poročena in niti zdej ko sva in imava otroka, nama nepade na misel da deliva denar-sva eno. Sva v podnajemu) Lp _Lanchy_ Sporočilo je spremenil(a) _Lanchy_ dne 14. nov 2007 13:17:47

14. nov 2007 12:26

Če tebi tako odgovraja, tudi prav.

Pri nas doma je skupno, in nima veze, kdo dobi več mesečnega dohodka.

Kaj pa če bi on zgubil službo, se poškodoval? Bi šlo še vedno na pol? Ker zdaj je egoistična faca, ker več zasluži. Pa če bi imela otroka, bi tudi preračunaval, koliko morata vsak prispevati zanj? In kaj naredi s presežkom denarja? Gre na večerjo, ti si pa doma, ker nimaš? Al je tako dober, da te povabi s sabo, in capljaš za njim? Mislim, meni je to nerazumljivo...

 

In verjemi, ko boš recimo enkrat noseča, in boš recimo rodila, boš že dosegla svoj levji delež, ki ga on ne bo nikoli. Kako se potem to deli? (pa to boš vedela, ko boš donosila in rodila, koliko se prematraš za otroka...). Ker življenje ni pravično. Kaj bo on naredil? Sem glih zadnjič eni govorila, vsako leto za Božič Tiffany če hočeš, saj si žena, mama, izobražena, vse štima, vse narediš, pa naj te še on malo pocrklja tu in tam. Mislim,d a bi se Vendy s tem strinjala...

 

Življenje v dvoje so kompromisi, prilagajanje... Das bi meni nekdo s čeim takšnim vztrajal, bi pa premislila, ker tukaj tiči nekaj drugega...

lidka

14. nov 2007 12:27

lidka je napisal/a:

Življenje v dvoje so kompromisi, prilagajanje... Das bi meni nekdo s čeim takšnim vztrajal, bi pa premislila, ker tukaj tiči nekaj drugega... lidka [pikapolonica]

se popolnoma strinjam s tem kar si napisala lidka nektarina

14. nov 2007 12:29

Tole je relevantna tema za vsako partnerstvo - kako bomo upravljali s financami. Pri tvoji razlagi, da naj bi po fantovem mnenju "vsak prispeval enako" - tu sta možni dve interpretaciji in sicer: - v enekem deležu glede na prihodek - nominalno enako. Kaj je bilo v resnici mišljeno? Ponavadi se stvari rešujejo tako: naredi se nabor vseh stroškov skupnosti (najemnina, voda, elektrika, telefon, kabelska, plin, kasneje so še stroški za otroke, pa vrtci in te stvari, pa krediti pridejo na vrsto), potem se naredi ocena stroškov gospodinjstva (hrana, čistila ipd) in se to sooči z mesečnimi prihodki in se dogovorita, kdo bo plačal kakršnekoli položnice in na kakšen način jih bo plačal (ker se je že zgodilo, da je en partner misli, da drugi nekaj plačuje, pa v resnici ni - ga ni čez trajnik). Potem se tudi dogovorita o principu, kako se bodo financirale investicije (kako bosta kupovala vozila, teve, pralni stroj ipd). Potem se tudi dogovorita, koliko kartic ima kdo in koliko lahko na teh karticah potroši. In seveda, dogovorita se, kako bosta modificirala dogovor, če se izkaže, da ni najbolj ustrezen. Te stvari se partnerja dogovorita, preden kupita prvo krpo za brisanje posode v skupnem gospodinjstvu. "Skupne finance" - kaj za vraga je pa to? Lahko oblikujeta skupni račun, kamor oba nekaj prispevata (v skladu z dogovorom) in se iz tega plačujejo stroški. Skupne finance v smislu, da oba lahko dvigujeta z računa drugega - to je smiselno samo v zvezah, ki že dolgo časa funkcionirajo in je stopnja zaupanja visoka. V nasprotnem primeru to vedno vodi do sumničenj in prepirov - verjemi mi, sem v taki službi, da sem videla že veliko bridkih zgodb, ko sta se partnerja začela medsebojano krasti... Če se o tem ne moreta dogovoriti, potem evidentno nista bodisi zrela bodisi primerna za skupno življenje. V tem razgovoru ni kake posebne romantike, je pa zrelost, ki zagotavlja, da se bodo preizkušnje reševale skupaj. Če zrelosti ni, potem je treba vsekakor še enkrat premisliti, v kakšni zvezi sploh kdo je. Zdaj pa še nekaj - morda ti ne bo čisto všeč, ampak če vprašaš, moraš biti pripravljen tudi na odgovore, ki ti morda ne bodo všeč: Stališče tvojega parnterja, da lahko s svojim denarjem počne, karkoli se mu zazdi na eni strani in tvoja pozicija, da konec koncev, mu ne moreš oporekati, saj je on ta denar zaslužil....tule je pa znak za alarm. Mlad moški, ki se odloča za skupno življenje v partnerstvu se mora nehati obnašati kot razvajen froc, ki ima samo pravice in se ga ne sme nič vprašati - zveza v bistvu pomeni, da sta medsebojno zvezana in to vključuje tudi dejstvo, da je treba "polagati račune" in kaj pojasniti. Tvoj partner se - sodeč po tem, kar si napisala - obnaša kot razvajeno dete. A hočeš v zvezi razvajeno dete brez odgovornosti ali moškega? Pa tudi tvoja pozicija v smislu, saj mu ne morem oponirati, pa res je, da bom imela višjo izobrazbo, ampak on bo pa vseeno več zaslužil - a si se ti prostovoljno postavila v zvezi za pol stopnice nižje v vseh pogledih ali pa so te tja postavili? V vsakem primeru, tvoja pozicija ni prava. V zvezo se gre na enakopravnih temeljih in enkrat vodi eden, enkrat drugi in potem je še nekaj možnosti za uspeh. V zvezi, kjer ti štartaš iz slabše štartne pozicije (pol stopnice nižje) ne boš nikoli prišla do enakopravne pozicije. Samo še nazadovala boš. Mislim, da moraš premisliti predvsem o tem. Še nekaj časa. Pa srečno, ti želim uspešen študij in lepo življenje. Vendelina jr.

14. nov 2007 12:40

vendy [ploskanje] nektarina