Eu in otroška debelost

9. nov 2007 20:33

Kolikokrat stvojim v vrsti, obsojena na izgubljen čas, raje sploh ne pomislim. Stanje v vrsti me že dolgo ne znervira več, saj se ne morem boriti proti temu.

Čas običajno zabijem tako, da opazujem svet in ljudi okrog sebe. Tokrat ne bom pisala o živahnih otrokih in živčnih in nasilnih starših.

Ko takole stojim v dolgi vrsti, moram pošteno priznati, da včasih gledam, kaj kupujejo ljudje , sem zgrožena. Že pripravljene mlečne izdelke za otroke, ogromne količine slanega peciva in sladkarij vsakihs ort.

Včasih me preseneča, da mati vzpodbuja otroka, naj si vedar izbere sladico, ali paketek nečesa slanega. Pogosto opazim, da je cela družina predebela, dete pa se že močno nagiba k temu in bo starše kamlu dosegel.

Velikokrat me zanima, kdo poje velik izbor mueslijev in onih stvari iz vrečk, škatle z umetnimi napitki.  Tudi velike količine potuhnjenih sladkih pijač, ki rahlo spominjajo na vodo ,niso nedolžne.

Ko sem hodila v osnovno in srednjo šolo, praktično v moji generaciji ni bilo debelih otrok. Je pa res, da so bili malinovci le za rojstni dan, čokolada nekajkrat na leto. Nobenega čipsa, pomfrija in podobnih stvari, ki jih je moja mama sicer znala narediti, nismo jedli. Na kruh smo mazali domačo marmelado, za maslo dolgo nisem vedela, kak okus sploh ima. Med obroki sploh nismo prigrizovali. ( Glede na dejstvo, da sem bila suha ko skorž, so me celo mladost tudi silili s hrano.) Babica mi je za priboljšek ( ko je moja bolj močna sestrična odnesla mleko), namazala na kruh čisto mast in jo posladkala.Prav nobel. Sestrična priboljška ni dobila.

Nisem tako zelo stara kot se zdi na prvi pogled, sem pa odraščala v okolju, kjer so bile v rastočem mestu hude težave z oskrbo, zelenjave je bilo zelo malo. Mi iz blokov smo imeli mali vrtiček, za solato in peteršilj. Še danes imam težave z zelenjavo, ki mi ne diši preveč in je v otroštvu skoraj nisem jedla.

 

Gledam otroke, ki hodijo iz šole, mladenke, ki nosijo torbice in popek čez rob na ogled in me skrbi, kakšne bodo , ko odrastejo. Koliko bo trpelo zaradi težav s prehranjevanjem.

Premalo je časa, da bi se pripravila konkretna hrana, čas, ko otroci rabijo starše, se zamaši s hrano. S tisto hrano, ki jo otroci vidijo v reklamah.

Se spomnite reklame za mleko, ki vzpodbujala pitje mleka ?

Debeli otroci so rezultat družbe: pomanjkanja časa za otroke, preveč neizrabljenega prostega časa otrok, ki ga mašijo s hrano, učinkovite reklame za nezdravo prehrano in permisivne vzgoje otrok.

"Rokec ( ima okrog 2 leti ), povej, katero čokoladico bi rad. Nobene. No, ampak eno pa vendarle boš... " To imam v mislih. Izdelek si lahko prilagodite,  če le v trgovini pogledate okrog sebe.

F r i n a

9. nov 2007 23:29

Ja, mi se vsi trudimo, za dobro nas vseh.

In prav naštudirane imam izdelke v trgovinah, točno vem, kaj bom kje kupila. Ker vem, kaj je dobro, kaj ne, kaj ima preveč E-jev, kaj si kupiva samo midva kdaj pa kdaj, kaj kupim hčerki, pa vem, da ni dobro.

Velikokrat kupujem zunaj Slovenije, ker je več ponudbe. 

Uh, samo tile otroci, dveletniki, so pa trmasti. Moja punči itak ne sme nobenega pekovskega izdelka nikoli iz trgovine pojesti zaradi alergije. In otroka puščati brez česa sladkega, ne moreš. Sem ugotovila, da ji recimo Kinder čokoladica ne škodi, pa kdaj kaj kupiva. Skoraj nikoli ne teži v trgovini kaj bi in tudi zmeniva se, zakaj ne. Pa Monte tudi je, ne dobi izpuščajev! Jih pa dobi od jogurta, ker je barvan, recimo jagodov.

Ampak zdaj je ugotovila, seveda, da obstajajo sladkarije. Pa ji kupim bonbončke ki niso pobarvani, ki nimajo umetnih arom. Pa ji tudi nisem preveč najedala, da ne sme. Nekaj časa so bili hit, zdaj pa jih ima v kuhinji celo škatlo v omari, ki jo doseže, pa ne vem, če 1x na mesec vzame kakega. Ne mislim ji prepovedavat, da ji ne bo ostalo za celo življenje: meni mami nikoli ni pustila... se bom pa pri 20 do onemoglosti basala s tem...

Pred kekega pol leta je ugotovila, kaj je čigumi. Ga ni pogoltnila, je takoj dojela, za kej se gre. Pa ga je dobila od otrok, mojega bratranca in sestrične... Problem je pa v tem, da od čigumijev dobi izpuščaje, ker so polni aditivov. Njej je pa ligumi kot dobitek na lotu!!! In je kosilo, solato, samo da bo čigumi. Zdaj jo učim, da vsak dan samo pol čigumija, nič več. Je zdanjič na silo pojedla skledo riža, v imenu, da je pojedla kosilo, samo da bi dobila čigumi. Tko da, tudi pri nas ni vse v rožicah, se dajem z njo. Je pa še karakterno grozno močna, brihtna in se je treba kar neprej pogovarjat, pogajat, dogovarjat, da se doseže konsenz... Zdaj je to dnevno na tapeti, zakaj ja, zakaj ne... Ampak saj se otrok veliko nauči s tem.

 

Evo, juri bom nesla kosilo ko moji mami, pa je vse polnozrnato, s fruktozo, molasso... Pa je vse dobro in verjamem, da bojo pojedli. Še vedno so.Čeprav moji mami ne bi na pamet padlo, da bi delala kaj takega. Ona je bolj varianta, kupiš v trgovini, pa je zadeva rešena. Zadnič sem bila prav huda nanjo, ker si tudi kave ne kuha več, ampak pije nek instant pripravek. Pa kadi zdraven. Uha... Jim nikoli ne pridem do konca. Zadnjič je rekla, da Vegeta je itak posušena zelenjava in kaj kompliciram... ??? Bom videla, kakšen bo odziv na polnozrnate mlince... : )

Imam pa sama kakšno kilco preveč, ker tako strastno rada kuham. (pa mal me tudi živce dajejo...). In pri nas je vedno kaj na šporhetu, vedno kaj v pečici. Pa tudi če hujšava, ker se vse da, tudi ločevanje živil, pa da je dobro.

Šeprav se jaz včasih vprašam, kaj si ljudje mislijo o meni, ko imam na pultu recimo 10 belih Milk, 10 temnih, pa še kaj zdraven... Pa kupujem na zalogo, za sladice, ne za pojest... Ipd... 

 

 

lidka

10. nov 2007 7:17

Včeraj sva bila na pohištvenem sejmu in videla marsikaj navdušujočega, vendar to ni predmet debate. pogovarjala sva se z gospo pri neki kuhinji, ki je med drugim imela pečico s 64 programi. ni da ni. in potem pravi, da je ugotovila, da najdražje kuhinje kupuejo ljudje, ki ne kuhajo. enkrat na dva meseca povabijo profesionalnega kuharja in to je to. v tem je problem. mnogo ljudi ne kuha več. kupujejo pripravljeno hrano ali jejo v službi/šoli, zvečer doma pa zgolj še salamo in podobno. predpripravljena hrana pa je polna dodatkov, energijsko močna, vendar prazna. ob vse manjši fitični aktivnosti to nujno vodi k debelosti. svakinja dela v vrtcu in pravi, da današnji otroci ne poznajo več določene vrste hrane (enolončnic, solate) oziroma poznajo zgolj industrijske različice določene hrane; pudinge, mlečni riž in čežano na primer. tudi hrana v ustanovah gre v smeri večje uporabe industrijsko predpripravljene hrane, tudi po zaslugi predpisov HACCP (ne vem, če sem pravilno napisala). torej v vrtcu, kjer dela svakinja, ne pečej več peciva, ampkak kupujejo kosovno pecivo neke firme, ki je v zadnjih letih zasula tržišče s poceni ocvrtimi slaščicami. omenjeno pecivo mi je vedno povzročalo težave, zato sem ga povsem črtala z jedilnika, pri čemer naj omenim, da imam želodec kot rostfraj, če citiram mlakarja. ne rečem, da so samo mlade gospodinje odložile kuhalnico, še zdaleč ne. tudi mnogim starejšim se zdi, da si sedaj lahko privoščijo kaj "kupljenega". moja tašča na primer pride s trgovine z mlečnim rižem, čežano in vrsto nekih sladkarij. mene je dolgo časa gnjavila, zakaj pečem kruh, ko je pa vendar taka dobra izbira. po njenem je tudi peka slaščic največja neumnost, saj je v trgovini vrsta izdelkov. ne razume, da nočem jesti marmornega kolača iz Tuša, ampak si ga spečem doma. pred leti je vesna godina zapisala, da ni pomembno. če so domači piškotki čudnih oblik in preveč zapečeni, pomembno je, da doma diši po njih in da so otroci vključeni v delovni proces. strinjam se z njo. tudi jaz imam voajerska nagnjenja in kukam v nakupovalne vozičke in vsebino primerjam z ljudmi. moja ugotovitev je, da obstaja korelacija med kupljenimi artikli in debelostjo ljudi. mimika

10. nov 2007 22:38

Mene pa zelo moti to, da v šoli dajejo vso pijačo pri malici ali kosilu zapakirano npr. mleko, ledeni čaj, sok. Kaj se jim ne da več kuhati čaja ali pa ga mogoče zaradi Haccpa ne smejo. A se sploh zavedajo, koliko smeti ustvarijo vsak dan, istočasno pa imajo naziv Ekošola? Drugače pa bi po mojem mnenju vsaka družina morala imeti doma sokovnik (niti ni tako draga investicija-cca 50 eur in dalje). Starši ne bi smeli kupovati nobenih sokov, frucev, ledenih čajev...Doma bi moralo vedno biti vsaj sezonsko sadje (za sokovnik je dobro tudi nižje kvalitete), če daš eno jabolko in eno mandarino ter poplakneš z vodo je to že kar velik kozarec pijače bogate z naravnimi vitamini. Po moje precej kalorij otroci dobijo s pijačo. Občasno (1 x na teden) pa lahko tudi coca colo ali podobno. Samo z ukinitvijo sladkih pijač bi bil dolgoročno lep dosežek. Je pa najbrž zelo težko otroku braniti in omejevati hrano. Naša tamala (12) na srečo že od majhnega ni marala niti nutele, niti raznih jogurtov in pudingov, niti poli salam.....Sem ji pa že od malega takoj za zajtrk narezala na košče jabolko, mango, mandarino, kar sem imela doma in sem ji privzgojila, da je sadje zdravo. ann

11. nov 2007 1:27

mimika je napisal/a:

in potem pravi, da je ugotovila, da najdražje kuhinje kupuejo ljudje, ki ne kuhajo. enkrat na dva meseca povabijo profesionalnega kuharja in to je to.

Točno to. Vsak ki kuha ima kuhinjo ki je praktična za uporabo in čiščenje, te so paponavadi med cenejšimi. zadnjič smo bili pri nekem sorodniku, ki mu je všeč novodobni minimalizem. Ko sva odšla iz hiše, me je dragi vprašal, kakšno se mi zdi in sem mu rekla, da je videti lepo ampak meni osebno neuporabno in nebi morala živeti v takem, kjer bi neprestano morala paziti na prstne odtise in pucati. Pa je mož rekel ja da to je pač stil, njemu je bilo predvsem to všeč ker je bila na pultu ena sam rožica, ne pa tako kot pri nama, ko je vedno nekaj posode, pa dile in noži, pa sadje, pa začimbe,... hja dragi možek midva kuhava in ne samo kavico, midva kuhava hrano, ki nahrani telo in duha, oni pa si skuhajo občasno kavico, jest pa hodijo ven. Logično, da jim je kuhinja za okras. Najina kuhinja je pa namenjena kuhanju. jaz večinoma spečem domač kruh, hrana je večinoma iz loncev in ne iz vrečk, čeprav priznam si skuhamo tudi samo juho iz vrečke, kadar ni časa oz se nama ne da, ampak to je občasno. In k sosedu hodimo po domače mleko. Mislim da kakšna čokolada ali pa kak deci gazirane pijače ne škodi. Sem mnenja da mora otrok to spoznati, da ve da tudi to obstaja, ker drugače bo ob prvem samostojnem denarju kupil tisto, kar je najbolj škodljivo in potem bo pri tem ostalo. Ali pa se bo na obiskih basal s čokolado,... Moj sin ki je star 2leti ima na dosegu piškote in si jih vzame občasno, čokolado kupimo občasno, ampak večkrat poje kakšno jabolko kot pa čokolado, ravzaprav ima jabolka zelo rad, prav tako banane, jogurte. Ravno danes je rekel da bi jedel puding (štacunski) pa se je na polovici premislil in potem pojedel cel jogurt. Kljub temu, da ima v vrtcu kosilo imamo potem doma še pozno kosilo in sin tako je vsaj 2x dnevno kuhano hrano, če pa imajo še kuhan zajtrk pa 3x. Pa v vrtcu imajo med zajtrkom in kosilom malico in takrat jedo sadje, največkrat kakšno jabolko, pa sedaj mandarine oz pomaranče,.... Ko gledam jedilnike imajo zelo pestro in zdravo hrano, kar me zelo veseli. Sem pa ugotovila, da najraje je tisto kar je ati. Kdo bi si mislil da 2l obužuje kislo solato, pa zelenjavno rižoto,... Tudi jaz zadnje čase opažam vedno več resnično debelih otrok, predvsem v trgovinskih centrih. In ti otroci lagodno sedijo v svojih vozičkih, kljub temu da imajo že več kot 3l. vredu saj tudi jaz 2l vozim okoli v vozičku, ampak, če bi bil tako debel bi ga terala da hodi in hodi in hodi, da vsaj pokuri kaj, ne pa samo da si kopiči zaloge. No sem se malo zgovorila nalin

11. nov 2007 8:42

drejcek je napisal/a:

Zanimivo, Vendy, da si odprla tole precej v oči bodečo temo; tudi sam sem mnenja, da je zgled tisti, ki vleče. Drugače pa že dolgo trdim, da je zahodna družba postala predekadentna in da se ji neizbežno bliža propad, marsikaj kaže na to ... Pa vseeno upam, da v svoji črnogledosti nimam prav ... Drejček

Jaz pa upam, da imaš prav, in da se bo ta dekadentna družba sesula v prah iz katerega  se bo kot fenix porodila nova družba.......

lidka, se mi zdi da rahlo pretiravaš, zadala si si preveč težko nalogo, da spremeniš svet. Bojim se, da s svojim inzistiranjem na zdravi prehrani zelo malo dosežeš v vrtcih, šoli pa še kje. Zdi se mi, da otroke treba vzgojit doma, da si imajo predstavo o zdravi prehrani. Tudi vsem tistim E-jem se ne da izognit, in, lahko se ti zgodi ( pa upajmo da ne ), da tvoj otrok ne bo vajen aditivov, in nekje, na kakšnem izletu zaužije nekaj, kaj mu bo povzročilo kakšno hudo alergijo.

Pri nam doma, ko so otroci bili še majhni, smo pustili tudi smokije, pa neke palčke pa še kaj, v vrtcih in šolah so jedli kot vsi ostali. Pravilo je bilo da se pred kosilom, večerjo, ne sme nič tega jest, lahko po obedu ( seveda, po obedu več ni pasalo ).

Zdi se mi, da je za otroke preveč obremenjujoče, da neki ne smejo jest, ker ni zdravo, vsi ostali pa to jedo. Otroci naj dobijo zgled, naj doma dobijo zdravo hrano in to primerjajo s drugo. Naše telo  ima tudi možnost odločanja o prehrani. ( tukaj mislim predvsem na to, da če organizem dobi preveč recimo sladkorja, potem se ti sladko tudi upre ( meni sicer nikoli, ampak to je že druga zgodba ) in ti ne paše več ). Če se preveč obremenjujemo s tem da je recimo solata zdrava, potisnemo v ozadje izbiro organizma, in to lahko pripelje do neuravnovešene prehrane. Moje pravilo je, da jem tisto kar ti paše.

Pa še majhen primer. Česen imam ( sem imel ) zelo rad, in sem si včasih privoščil večerjo: nekaj režnjev česna narežem na zelo drobne kockice ( nakockam- izraz ki mi je zelo hecen, ampak tudi to je druga tema ), posolim, prelijem z oljem ( olivnim ali navadnim ) in v to topim kruh in jem. Ker tega nisem že dolgo počel, sem se spomnil, da to enkrat naredim, pa se mi nikoli to ni ravno jedlo. Pred nekaj dni, ko sem pripravljal vprašanje za temo " se gremo igrat ", preberem v vikipediji, da česen naj ne uživajo ljudi, ki jemljejo zdravilo varfarin ( marivarin, za kontrolo koagulacije krvi ), in to zdravilo jaz jemljem. Torej, moj organizem je to vedel ( pa nobeden zdravnik mi to ni povedal, pa tudi v navodilih za zdravilo to ne piše ), in enostavno mi se česen ni jedel. Seveda bi jaz to lahko podrl, češ česen je zdrav, vendar mislim, da se moramo naučit da da prisluhnemo telesu.

Upam, da ne težim preveč. 

 

ežoj

11. nov 2007 11:41

Prehrana je potrebna za obstoj življenja tu na zemlji.Kot lahko tu preberemo ima vsak svojo varianto, kaj je zdrava prehrana. Nažalost zdrave prehrane skoraj ni več. V trgovinah kupujemo koncentrirano hrano, ki jo pač naredijo ljudje po določenih receptih ali navodilih tehnologov oziroma strokovnjakov, ki naj bi se na prehrano spoznali. Problem je v tem, da hrana vsebuje preveč maščob,sladkorjev,soli in konzervansov, ter raznih drugih dodatkov. Ljudje, ki cel dan nekaj počnejo tudi težko izpolnijo pogoj, da bi morali 5 krat na dan jesti. Cel dan naj bi popili tudi približno 2,5 litra vode, da se telo lahko znotraj očisti odpadnih snovi. Problem so tudi vse mogoče stresne situacije, ki še poslabšujejo zdravstveno stanje človeka. Če hočemo kolikor toliko biti zdravi moramo uživati zadostno količino vitaminov,mineralov,vlaknin in antioksidantov. Pomembno je tudi zadostno gibanje v naravi in zadosti počitka to je spanja. Človek prideluje hrano na istih površinah tako, da pridelana hrana ne usebuje zadostne količine snovi ampak iz leta v leto manj. Zato je potrebno uživati dodatno hrano, ki nam do neke mere nadoknadi vse te minuse, ki jih dobimo skozi življenje. Če telo dobi zadosti vseh naštetih snovi se začne samo zdraviti.Ko ljudi nekaj boli je to znak, da telo potrebuje pomoč to je hrano ne pa zdravila po katerih moderen človek tako brezbrižno posega. Kdor bi hotel še kaj več izvedeti me pa lahko tudi pokliče ali piše na email naslov primozicster@gmail.com Wellness svetovalec Janez Primožič 041 522 867 primozic

11. nov 2007 23:50

Izdelki "pogrej in pojej" (oz. v tem stilu), ki ste jih omenili, so kakovostni in ne gre za eno stvar, ki bi bila narejena z aditivi, zato da bi bolje zdržala. Ideja teh jedi, je bila v tem, da bi tisti, ki nimajo časa, želje ali znanja, da bi si pripravili topel obrok, zaužili tudi nekaj zdravega. Vem, videla sem proizvodnjo. Glede debelosti pri otrocih: problem prehrane je, da vsak ve največ o njej. In potem obstajajo starši, ki otroku kupujejo "junk food" in taki, ki so obsedeni z zdravo hrano. Noben ekstremizem ni dober. Tudi pri prehrani je potrebno ubrati eno zmerno pot. Lunca 15

12. nov 2007 8:03

Jože, nočem spreminjati sveta, ampak dolker ima otrok alergične napade, bom pač skrbela za to, da bo jedel to, kar lahko. Tudi v vrtcu in šoli. Ker alergični napad cajtam 14 dni... In bog ne daj, da v tej dobi poje še kaj takšnega, ki ji škodi. Za na izlete bom pa paizla, kaj poje in ji bom sama raje dala kaj takega, kar lahko, četudi bo sladkarija. Sicer pa že zdaj ve, kaj lahko in kaj ne in se ne pregovarjamo preveč, glede tega, kaj kupit.

Pa nismo neki fanatki ali obsedenci, sploh ne...

lidka

12. nov 2007 8:05

Mislim, da so ogromno krive reklame, ki se jim starši ne morejo upreti, potem pa otroci še manj. Vse preveč reklamirajo "umetne", hitro pripravljene stvari, vse po liniji najmanjšega upora. Časa pa tako imamo čedalje manj, tako da to večini zelo prav pride.

Jaz še vedno vsak dan skuham sveže kosilo, ko pa ni časa, pa seveda kaka solata (sveža) in magari testenine, ker so hitro gotove. Gor pa različne zadeve, kaj se najde v hladilniku.

Se mi zdi, da so dan danes ljudje zelo neiznajdljivi. Jaz ogromno stvari skuham na veliko, in ko ni časa, samo otopimo in segrajamo. Zmrzovalnik mi je zlata vreden. Ker tako delam že od nekdaj, pa tudi solate in sadje je dnevno na mizi,moja otroka vse pojesta. Ni hrane na svetu, ki je ne bi moja družina pojedla. Seveda pa se je treba tudi malo potruditi, in tega večina več ne počne. Vse po liniji najmanjšega odpora, pa pred televizijo in računalnik, dan pa mine in tako vedno znova. Zelo malo ljudi videvam na recimo družinskih sprehodih, na skupnem kolesarjenju.....plavanju, pohodih....

Starši še gredo, otroci pa lepo doma pri kištah sedijo in nočejo z njimi. Tudi tu se odraža naše čedalje večje nedruženje in sodelovanje.

Kyara