28. okt 2007 18:55
yimi, mož je bil letos operiran - enaka zadeva kot tvoja.
Isti večer je že moral hoti.
Kak mesec po operaciji je šel v zdravilišče, potem pa še na fizioterapijo.
Še pred odhodom v zdravilišče je moral vsak dan prehoditi nekaj kilometrov, navodila iz bolnišnice so bila, da začne z enim km na dan in mora po 14 dneh brez težav prehoditi šest km.
Več kot pol ure sedenja so mu odsvetovali, še danes, deset mesecev po operaciji, po približno uri, uri in pol sedenja vstane in se malo sprehodi (pet, deset minut) - tako so mu namreč svetovali, naj vedno počne.
Fizioterpaevtka mu je svetovala redno telovadbo, vzdrževati je treba predvsem trebušne mišice, ki so pomembne za peto vretence. Tega se tudi drži (še jaz sem se mu pridružila pri jutranji vadbi in mi dobro dene) - telovadi s posebnimi prožnimi palicami, prav za ta namen so narejen, pa na žogi in s raztegljivim trakom. Poleg tega je pripročljiva zmerna hoja in kolesarjenje, po možnosti v hrib.
Vzmetnic nismo menjali, saj smo že prej imeli dokaj trde vzmetnice (preden se je odločil za operacijo je imel mož deset let težave, in eden od ukrepov je bila tudi nabava trdih vzmetnic), smo pa menjali posteljo - zaradi lažjega vstajanja smo nabavili precej višjo, kot sva imela prej.
Skratka: na fizioterapiji ti povedo vse potrebno, dajo navodila za vaje, tvoje pa je, da redno vadiš in tako skrbiš, da se zadeva ne ponovi. Tiste palice, žoga in trak pa tudi niso tolikšna naložba, da se zavoljo zdravja ne bi izplačala.
Glede vožnje: svetovali so počitek in malo sprehoda po vsakih nekaj urah sedenja,
Pozdrav in uspešno okrevanje, Mamamia
v času
mamamia