18. nov 2010 10:23
Moji vnuki tako hvalijo moje palačinke, da mi je kar nerodno in to zato, ker jih pečem preprosto, kot v moji mladosti. Naj še povem kakšna je moja umetnija.
V 1 l lonec dam 1/2 l mleka in 1 dcl vode, solim, dodam 1-2 žlici sladkorja, 1 vanili sladkor, 3 jajca ter vse skupaj "šprudlam z lesenim šprudlarjem", nato dodajam moko in ves čas "šprudlam" dokler ne dobim željeno tekoče mase, ki se lepo razlije po ponvi za palačinke.
Imam manjšo zajemalko, cca 0,75 dcl. Ponev vedno močno segrejem, na sredino kanem par kapljic olja, ga razlijem po površini in nato vlijem, ponovno na sredino ponve, zajemalko testa. Ponev "sučem" dokler ni cela pokrita z maso in nato pustim, da se zapeče (1-2 minuti). Imam leseno kuhalnico (rahlo ukrivljeno) s katero preverjam zapečenost palačinke, pečeno obrnem in nato zopet 1-2 minuti pečem. Če se mi zdi, da se testo ne prelije tanko, dodam vode, če je pretekoče pa moke. Prvo palačinko obvezno pojem sama, da ugotovim kvaliteto
.
Najboljše so vroče, tako da sedijo vnuki okrog mize in vsako posebej pričakajo. Mažejo seveda le s kupljeno marelično marmelado
. Iz te mase dobim cca 14 palačink.
Pravijo, da ni dobro mešati z mikserjem, ker tako spravimo v maso zrak, ki povzroča mehurčke v palačinki (kar pa baje ni zaželjeno).